Sem vedla, da boš to rekel, a če bi lahko stvar razrešla z nasveti, te ne bi spraševala. Paradoksalno kot se sliši, sem lahko še tako prizadeta od preteklih izkušenj, a to pač ni dovolj, da grem naprej. Zakaj? Ker sem prepričana, da so pota usode pač zelo čudna. Kakorkoli pač je, navezanost + mazohizem gor al dol-dejstvo je, da temu tipu ne bi dala vsega, kar sem in premorem in še več, če ga ne bi ljubila. Naj bo še tako čudno, toda če ljubim ljubim tolk močno, da osebo, s katero sem, ponotranjim. Ta moja ljubezen je tud dovolj močna, da ga lahko spustim, vendar pa lahko kar priznam, da bi se na tej točki vrnila k njemu, če bi on bil za. Taka je pač situacija.