Bruno

Na tvoji strani tako zoprno piše "Komentarji: 0", da moram nekaj narediti, da izgine tista ničla.Je pa težko napisati nekaj PRIMERNEGA, če nimam pojma, kaj je primerno.Morda, da je danes zame zelo poseben dan, ker sem po dolgem, dolgem času (veliko letih) dobil idejo, kaj delati v prihodnje (sicer obupno zahtevno nalogo, a vredno razmisleka)? Morda "Drži se, lepo je bilo ob branju tvoje zgodbe misliti nate"?Ali kako sem danes čisto slučano zataval v katakombe tega Lunin.net-a in v tvojo nišico, ki je tako skrita, da v njej res ne moreš pričakovati obiska kot na 24ur.com?Da me je tvoja zgodba pritegnila, ker ima - čeprav so le črke - živost, pogum, nežnost, dobroto? Da je bil danes v Ljubljani spet en prelep sončen dan in da imajo kot vsaka stvar celo klimatske spremembe lahko svojo lepo plat?Kaj vem. Najbrž se nikdar ne bova spoznala - imam svoje življenje in ne želim se s svojim starim in zato počasnim računalnikom sprehajati po internetu, blogih, klepetalnicah itd., ker želim moj čas v prvi vrsti vložiti v to, da poskrbim zame in se pozdravim, najdem delo itd. Zatem imam željo pomagati drugim in teh se je nabralo že veliko... Prosim, ne zameri mi, ker ti ne bom posvetil več kot samo tehle nekaj vrstic. Ko boš na cesti ali v kakšnem prostoru videla fanta/moškega v tridesetih letih z (pogosto, a ne vedno) radovednim pogledom, je možno, da sem to jaz. Hm, morda se nekega dne na kakšnem vogalu res zaletiva drug v drugega, ha? Pa saj ni nujno - jaz sem preko tvoje zgodbe že srečal tebe, ti pa preko tega mojega odgovora mene. In od danes naprej imava oba po en dotik več (takega s srcem).Te objamem in - kot učijo v Krogu prijateljev Bruna Groeninga - ti pošliljam paketek dobre energije.Drži se!