karmen

Pozdrav vsem skupaj! Priznati moram, da sem bila prijetno presenečena, ko sem "odkrila" tale forum. Do tega trenutka sem bila prepričana, da smo ženske (kljub veliko večjemu številu duhovnih mož v zgodovini) bolj duhovne. Pohvala. In vsekakor brez zamere. V Usodi duš sem prebrala, da je bilo ljudem, ki jih je dr. Newton uspel s hipnozo popeljati v življenje med življenji nekako dano, da spoznajo svojo dušo. Omenjeno je tudi, da prihaja čas, ko se bo človek začel spominjati in s tem zavedati samega sebe. Kaj mislite o tem? Sem v obdobju, ko čutim, da se nekega dela same sebe enostavno ne spomnim. Kot bi imela besedo (bolje: cel roman) na konici jezika. Čutim, da moram vedeti. Da bom lahko živela naprej. In se razvijala. Mogoče bi bilo najlažje poiskati dobrega hipnoterapevta, vendar se mi to zdi agresiven način spoznavanja stvari, ki so nam z namenom ostale nedosegljive. Še nekaj. Ko se duša naseli v telo, naseli lupino. Toda ta lupina pred tem živi, deluje, se razvija. Če se duša naseli v telo v npr. osmem mesecu po spočetju, kaj je potem v telesu zarodka? Nič? In če je... in to kar JE ostane tudi po vstopu duše - potem je v nas dvoje osebnosti. Je lastna osebnost tista, ki se uči šele seštevanje, dušna pa ji pomaga s svojim znanjem kvantne fizike? Kdo je potem JAZ? Očitno gre za neposredno "sodelovanje" fizičnega in astralnega telesa v nas samih. Čudovita kombinacija. karmen

Lepo pozdravljen Nace! Prejle sem prebrala Mipove uvodne teme. Kot bi brala sebe. Tudi jaz zelo zivo sanjam svoje sanje. Vcasih so zelo realne, vcasih pa zelo nelogicne vendar imam kljub temu obcutek, da mi hocejo nekaj povedati. Najveckrat sanjam (in si sanje tudi v podrobnosti zapomnim), ko sem preobremenjena z delom, ko malo spim in sem precej izcrpana. Pogosto me nekdo ali nekaj lovi. Kot Mipo sem tudi jaz rojena v znamenju raka in po ascendentu skorpijon in to 30.6. (kot Mipo) ob 15:45 (Mipo pa 15:15). Le stiri leta kasneje (1978 v Sempetru pri NG). Kar zanimivo... Zate imam dve prosnji. Kot prvo me zanima opis moje astroloske karte. Vsaj tistih pomembnejsih stvari, ki se iz nje razberejo. Naslednja zadeva so sanje. In to troje... Kot prve bom opisala nocojsnje. Dogajalo se je v nekem razpadajocem gledaliscu, spominjam se zivih barv zaves, grških stebrov, odra. Stropovi so bili kar nebo samo. V sanjah so nastopale se osebe, katerim sem nekaj dni prej predstavljala nek moj projekt (upam, da ga bodo odkupile). Cutila sem, da so te osebe v gledaliscu, vendar jih nisem videla. Zobje so se mi po vrsti lomili pri dlesnih. Na koncu sem v dlaneh tiscala protezo iz mojih zlomljenih zob. Grabila me je panika, da je ne bi izgubila. Nato sem se znasla na hribcku, kjer so bile naprave za iskanje zlata (kot v am. filmih), namesto zlata so iskali aluminij(!). En zob je padel v sito in se poskodoval. Nato me je zbudila mama... Pred kaksnim mesecem sem sanjala druge sanje. Bili smo na pijaci za veliko, masivno mizo z mojim bivsim fantom (ki mi se vedno veliko pomeni), njegovo zeno in se z nekaj neznanimi ljudmi. Prostor je bil temen, vlazen. Zdelo se mi je, da smo pod nekim mostom. Nato sem bila poklicana v nekaksno bolnico, podobno vojaski. Bila je v neposredni blizini mosta. Ko sem vstopila vanjo se je pred menoj odprl hodnik. Pravokotno nanj so bile nanizane bolniske postelje in na eni izmed njih je lezala moja mama. Nekaj je bilo narobe z njenimi ledvicami. S cevkami je bila povezana na moskega s sosednje postelje. Kar naenkrat se je ta povezava pretrgala in mama je umirala. Nihce ni mogel pomagati. Zacela sem z ozivljanjem, a ni slo. Zdelo se mi je, da ta trenutek traja in traja. Po res dolgem casu mi je uspelo. Mama je ozivela. Zbudila sem se v solzah sreče. Tretje, cetrte itd sanje bom pustila za kdaj drugic. Opisi zgornjih sanj so mocno skrceni. Napisala sem le tisto kar se mi zdi pomembnejse. Res si zelim razlage teh sanj. Imam slab obcutek. Hvala. Karmen karmen