ziv! mene pa cudi, da mislite, da je cas linearen. da tece enakomerno in v eno samo smer. meni se je zmeraj zdelo, da vse so-obstaja naenkrat, v tem trenutku hkrati in, ce se mi zahoce, tudi na istem mestu. lahko pa tudi vse stoji in je brezcasno, in brezprostorno. ko se vse odpre in nic ni. ta praznina, ta vecnost. vendar, ce ze moras videti cas kot vektor, mu vsaj daj kaksne otroke, pa pra-dede, pa klone in duplikate, da jih bo ena lepa mnozica puscic, pa nej gledajo naprej nazaj levo desno gor in dol, potem pa se iz treh dimenzij prostor raztegni na, hm, recimo 17. in zacnes lahko koncno uzivat v tem, cemur se baje rece zivljenje. ) luv. luk.
