Hm poslušam čričke zunaj v večeru... prejle ob štirih sem gazil po gozdu tik pred dežjem in med dežjem s kolesom....., zjutraj sem sladko sanjal.... na desni mi sveti posebna lučka, darilo še bolj posebne osebe, na levi imam steklenico domače vode..., še bolj na levo imam električno kitaro, na desni mal naprej klavir... pod sabo stol, nad mano lesen strop naprej izolacija še naprej neomejena svoboda neba, vprašam se kaj je lepo, ta trenutek prejšni, morda naslednji, je lepo nebo v svoji brezmejni modrini, je lep tekst ki ga pišem, je lep namen, da ustvarjam nekaj kar mi bo v ponos, ali je lep nasmešek osebe ki to bere, ali je lepa moja rumena majčka, ki že malo bledi a izraža globko simboliko, ali je lepa stenska ura v moji sobi katere ohišje je staro sto let, notranjost pa malo manj kot nekaj mesecev, a je lepo sonce, ki sveti na nas, nam kaže kako je treba vsako jutro vstati in ne odnehat do večera ko je tako ali tako že prepozno in je čas za počitek, a je lepa luna ta muhava kralica mesečine ki nežno pride in gre ko se ji zljubi, a vseeno po nekem čudnem redu, a je lepa ta dvajset strana kocka, ki jo imam ob sebi, ali je lepo dejstvo da sem ravnokar vrgel 13.ico? Nevem kaj je lepo, men se zdi vse, več al manj lepo, a nihče tega ne ve bolje kot ti.