Lemurian

Nja.... Zanimivo je to, da takšna opozorila največkrat prihajajo od posvetnih/materialističnih ljudi, kateri te hočejo zgolj držati v svojih OKOVIH. In bog ne daj da bi kaj drugače naredil, ker potem jim postaviš OGLEDALO, jim daš nekaj za primerjati, in posledično vidijo tudi sami sebe -- najhujši greh na tem planetu: videti v lastne frustracije/travme. Kot zaporniki, ki nekomu, ki je našel izhod iz zapora, skušajo preprečiti pobeg: ker so se na zapor navadili, je malo neudobno, a so se prilagodili (in s tem zaščitili (svojo ranljivo notranjost)) na ustaljen urnik in metode paznikov, za nič jim ni potrebno skrbeti, nimajo nobene odgovornosti, s tem jim pa nihče ne more nič očitati. V svobodi pa.. tam je popolnoma nov in nepoznani svet, v katerej je potrebno prevzeti podudo in odgovornost, se soočiti s kakšnimi problemi, z neznanim.... in ker je neznano vedno veliko slabše (po njihovi sprideni logiki - a da imajo sprideno logiko tega ne vedo) od znanega, raje ostanejo v zaporu. In da bodo pazniki zadovoljni, vsakega iniciativnega in domiselnega sozapornika zatrejo; če ne gre, ga pa prijavijo paznikom.- Kaj pa je Realnost, Dejavnost oz. realnost, dejavnost? Biti suženj družbi in s svojo iniciativnostjo in iznajdljivostjo (ki mora biti v polju družbene agende) prispevati k dodatnemu zasužnjevanju sočloveka in k še večjem vplivu laži na tem planetu.. Kot je 'sin' omenil, duhovne osame ne more biti, lahko je le fizični umik v (fizično) samoto. In se strinjam, potrebno je biti previden: ampak ali ni malo čudno, da ta družba hoče nase človeka prikleniti 24 ur na dan. 8+2 uri za službo, potem pa še vsi družabni dogodki, praznovanja, obletnice, veseljačenja, spletanje socialnih mrež, biti na tekočem z družbenim dogajanjem in trači,... pa raznorazni pametni telefoni, ki nekakšni mini računalniki, kjer si človek ne upa telefona izključiti, hkrat ima pa telefon povezan z internetno pošto in še z facebook profilom (oz. pošto s fb profilom), tako da si prav o vsaki novi pizdariji/upratom obveščen. FBja sicer ne uporabljam, a twitter skrbi da ne pozabim nanj, in mi na vsake toliko časa neaktivnosti pošljejo na mail, da me pogrešajo in kaj vse imajo novega... In bog ne daj da ne greš na kakšen rojstni dan, te vsi po strani gledajo in takoj zamerijo. Ker jim ne daš tiste doze heroina/pozornosti/odobravanja, po kateri tako hrepenijo in brez česar jim živeti ni. In vedno se moraš drugim DOKAZOVATI, kako si dober človek in odgovoren, čim pa da kdaj ti taj spodrsne, pa takoj dobiš po glavi.. Tako da hvala lepa za takšno realnost in dejavnost - kar imej in podpiraj jo... Kaj je pa skrita past, kaj človeka stane inkarnacije in življenja... Ha.. Kaj pa vso to zatiranje duše in vzgibov Duha na račun podrejanja in podpiranja družbe? To pa ni nevarno? To pa ni skrita past? ... ... In pol se ljudje bojijo za koga, ki se malo bolj ukvarja z duhovnostjo in naredi kaj nevsakdanjega - malo bolj radikalnega... Sem res očaran nad to prijaznostjo in to neverjetno skrbjo, ki jo imajo za človekovo dobrobit - BEMTI!! ... (sami pa doma gnijejo pred tvjem ali računalnikom)... .. .... .. . ...

obema (sem vama dal pluse); Iknee in Bojante Govorila sva o interakciji med zunanjim in notranjim, pri živalih in pri človeku, in teza, ki sem jo podal je, da "če razpotegnemo skozi čas, neke razlike med notranjim in zunanjim NI". Praviš "pri bitju človek pa obstaja seveda možnost, da človek svojo okolico lahko večinoma spreminja". Tudi žival do določene mere spreminja svojo okolico, in tudi žival lahko preselimo v določeno okolje, na drugi kontinent in podobno. Ali bo preživela ali ne.. je odvisno od marsičesa. Podobno z rastlino. Koruzo na primer naj bi uvozili iz amerike. Človek ravno tako, je prilagojen na okolje, v katerem živi. Fizična struktura, in s tem tudi mentalna, je različna. Med človekom, ki živi v džungli, v puščavi, v našem sredozemlskem podnebju, ali pa med tibetanci v himalaji. Obstaja zelo vidna razlika v konstrukciji, in tudi način življenja je prilagojen okolju. V mrzlih pokrajnah so ljudje manj aktivni od tistih, ki živijo v tropskih predelih. Vse bolj počasi, manj živahno, bolj preudarno. Tudi telo se prilagodi na določen tip podnebja. Ali veš/veste na primer, da če greš na potovanje/obisk v tujo državo, v drugačno podnebje, na primer v afganistan, da telo dnevno izgubi 10/DESET litrov vode!!!!!! In da morajo tisti tam tudi po določenem času piti veliko vode in imajo posebne metode kako to ublažiti. Že s tem, da stopiš iz letala, prvi, drugi dan, telo izgublja vodo!! Zakaj?!?! Zelo pomembno. Verjetno zaradi tega, ker telo diha skozi kožo, vdihava zrak in vodo (vlaga), in ker je tam drugačno podnebje, se mora telo klimitazirati, mora se URAVNOVESITI z okoljem, z podnebjem, z vlago v zraku in vsem ostalem. In ta proces uravnovešanja je zelo težaveh in zahteven, tako za telo kot za um... Pozimi zunaj -10 stopinj, znotraj v hiši 22 stopinj; odpreš na stežaj okna in balkonska vrata v dnevni sobi: opiši proces, ki se dogaja - to intenzivno pretakanje zraka. Podobno se zgodi s telesom (in kasneje umom), če se preseli v drugo podnebje. (Poveži to sedaj z (domnevnim) zviševanjem frekvence na tem planetu..) Sedaj: Intermezzo: ČEZ ČAS, ja. Se bo ta notranja sprememba, če se je res zgodila, udejanila v okolju. ČEZ ČAS, ni 1:1 preslikava. V kolikor si seveda resnično spremenil svoje notranje nazore in ostalo, in se nisi le hipnotiziral (to je navrgel dodatno plast iluzije oz. neke pravljice, ki se lepo sliši in vidi) v spremembo. Sedaj - dve reči, prva, dopolnjujem tvojo izjavo: od kje pa pride ta "svobodna volja", od kje izvira? V vsakem določenem trenutku imamo določeno število misli na svoji glavi. Teh misli je OMEJENO. Se sprehodim skozi svojo hišo danes, in opazim določene reči, nekatere so mi všeč, nekatere me motijo. Grem skozi hišo neki drugi dan (mine na primer več mesecev), opazim druge reči, vseč mi je nekaj kar sem prej spregledal, in moti me nekaj, kar pred tem sploh opazil nisem, ali pa mi je bilo celo všeč. Od kje torej izvira to POLJE zavedanja? Od česa je odvisno? Kaj vpliva nanj? Jezus v Tomaževem evangeliju pravi (17): "Dal vam bom nekaj, kar ni videlo nobeno oko, in ni slišalo nobeno uho, in česar se nobena roka ni dotaknila, in kar se ni nikoli posvetilo človeškemu umu.[/b]". Kar se ni nikoli posvetilo človeškemu umu!!!!, kar človeku dosedaj še ni prišlo na um!!! Določene reči pridejo na um, določene ne.. Zakaj? Kako to? Drugič: od reči, ki pridejo na um, so lahko nekatere reči, ki so usklajene v "voljo Boga" in so lahko reči, ki niso usklajene z "Božjo voljo". So reči, ki so ukslajene s človekovo višjo naravo, in so reči, ki so usklajene s človekovo nižjo naravo: sebičnost, egoizem, pohlep, "najprej se jaz nahranim (do (pre)sitega), potem, če bo še kaj ostalo, tudi vsi ostali",... "precej težje je pa spremeniti svet ki je sestavljen iz vseh realnosti vseh bitij ki v in na tem svetu živijo, ker imajo vsa bitja enako svobodno voljo." Mislim (ne jemlji osebno), pa zakaj bi moral spreminjati svet vseh ostalih bitij? Te orgožajo? Jemljejo svobodo? Življenjski prostor? Ti odžirajo zrak? Sončno svetlobo in toploto? Od kje ta (dokaj nasilna - tak sem dobil občutek) potreba po spreminjanju sveta? Od višje ali nižje človeške narave? (Ljudje imamo razum, in naša dolžnost je, da RAZLIKUJEMO med tem kar je dobro in med tem, kar ni dobro; in se učimo na svojih napakah.) Moramo tako kot materialisti, imeti življenje preskrbljeno za 50 let vnaprej? Nas mora že danes skrbeti, kakšno pokojnino bomo imeli čez 30 let? Si je smiselno delati načrte za 30 let vnaprej? Podrobne načrte? In računati, koliko pokojnine bo prišlo iz dodatnega pokonjinskega načrta (vsak mesec sproti)?! Isto je s spreminjanjem sveta. Počisti najprej pred svojim pragom - počisti, to kar imaš pred očmi, kar srečuješ vsakdanje - najprej naredi to, in potem se ti bodo postopoma odpirala vrata naprej. Naredi to, kar lahko v trenutku spremeniš, in pusti tisto ter si ne delaj pretiranih skrbi s tem, kar je izven tvojega dosega (kar praviš tudi sam). Vse spreminjanje sveta se mi zdi, da gre v smeri, da najprej spremenimo svojo notranjost. V svoji notranjosti naredimo mir in se odločimo kaj bi radi in kakšna ja naša smer. V svoji notranjosti uredimo vse spore in imamo generalno smer (iz dveh naredimo eno, tomažev evangelij, npr.). Potem to naredimo v svoji sobi, kjer spimo. Potem v stanovanju. Potem v hiši. Nato dvorišče. Sledi vas. Mesto. Država. Kontinent. Planet. Med temi fazami lahko minejo stoletja ali tisočletja. Bistveno pa je, da ŠIRIMO svoj "bivalni prostor", širimo svoje področje, v katerem se počutimo DOMAČE, ki nam je pisan na kožo. Postopoma, evolucijsko, ali kot nekako pravijo v zenu: (a) narediš eno stvar do konca, in ko je ta končana, ( ( malo počitka mogoče) in ponoviš (a). "Naši" protestniki pa niso niti v notrajnosti enotni (to jim niti ni v polju zavedanja - kar je veliko hujša tragedija), niso enotni v svoji sobi, stanovanju, hiši. In potem bi oni radi naredili svet ENO, radi bi ga naredili celovitega, brez delitev; kako za vraga, če nimajo pošlihtano niti "pred domačim pragom". Verjetno hočem reči naslednje: smiselno za človeka bi bilo, da svojo voljo najprej uskladi z voljo Boga/Vesolja (za kar je potrebna meditacija in duhovnost) in ne z nižjo voljo družbe, ega, nekih zblojenih pravil; ter da se hkrati zaveda, da če je takšna Božja volja, če je takšen generalni tok reke, potem zagotovo ni sam, ni izoliran v svojih razmišljanjih, in ima določeno PODPORO (četudi ta ni direktno iz okolice v kateri fizično živi). Tako kot val v oceanu ni izoliran, ampak je del CELOTE. Zato tudi impulzi po novem, boljšem svetu niso v človeku osamljeni in čisto nekaj novega, ampak so del splošnega dogajanja (v času kali-juge to pomeni, da so nasproti družbi, egu, nižji naravi, nasproti množicam; ampak tudi če je za resnično spremembo le 1 promil od 7milijard ljudi, to še vedno nanese 700 tisoč ljudi... kar pomeni, da nismo sami v tej zblojeni družbi... A bo dovolj ali ne, kako se bo izteklo, bomo pa "videli" (in občutili).)

šotor je bolj za kakšne avanturistične podvige se mi zdi . "stare pastirske predelane koče" kaj takšnega mogoče najboljše, če le domačini ne težijo preveč. No, pač odvisno, kaj kdo hoče. Za odmik od civilizacije bi mogoče tudi pastirstvo bilo v redu - pa je to že kdo tu dal čez? Ravno zaradi tega. Moramo razumeti, da smo izredno mlada civilizacija, duhovni dojenčki (kljub napredni tehnologiji - ki to sploh ni), in da vse tiste modrosti stare 2000 let in več nikoli niso v praksi zacvetele. In tudi danes nič ne kaže na boljše - masovno gledano. Upam, da je posameznikov, ki te modrosti kolikor toliko kapirajo/živijo precej več, kot se pa kaže na zunaj. A sedaj so še zadnji ostanki kali juge, sedaj smo v času, ko bodo poželi to kar so sejali 5000 let, in zato vsa ta glasna in hrupna spreminjanja in podobno nimajo oz. imajo v sebi precej malo Resničnega. In upam, da ko se bo ta zavest počasi izpela, in da bodo potem počasi začeli prevzemati aktivne vloge v svetu ljudje, ki vedo kako se stvari streže -- oz. da bodo v vsakdanjem življenju imeli pobudo in uspeli preglasiti ostaneke norosti/ignorance kali juge. Za enkrat temu še ni tako. Pa tudi praviš spreminjanje sveta oz. nasplošno, ko se ta izraz uporablja. Čedalje bolj se nagibam k temu, da dokler nekdo vidi, da je potrebno nekaj SPREMENITI, je še precej daleč od rešitve. "Spremeniš" lahko nekaj le tedaj, ko vidiš to spremembo že udejanjeno. Ko recimo v človeku vidiš, dostopiš, do tistega Dobrega in Resničnega, kar ima v notranjosti. (Tista zgodba o kiparju in končni podobi, ki jo je videl v še neobdelanemu kamnu). Če gre oseba k psihiatru, in si psihiater misli, "o kera budala", in potem poizkuša pomagati, bo vsa ta površinska pomoč temeljila na podlagi notranjega stanja in občutenja "o ktera budala". Če pa ista ali še bolj zahojena ( ) oseba pride k mojstru, in ta mojster vidi Dobro, ki je v tej osebi, pa jo bo praktično že s tem pozdravil, ni potrebno ničesar več, ker je že naredil vse. Dotični osebi je pokazal Dobroto - kako? - s tem, da jo je sam prepoznal in dostopil do te Dobrote. In potem kar reče je le še formalnost, npr, "pojdi in ne greši več, da se ti ne zgodi še kaj hujšega". Ali karkoli že. Ampak, da ti dostopiš do Dobrega, ki je v drugem človeku... Rabiš dostopiti do Dobrega, do Jedra/Bistva, ki je v tebi samemu. Da pa to narediš, je pa potrebno se prebiti skozi vse manipulacije in zablode zunanjega sveta, in tudi skozi komplekse in frustracije notranjega sveta. Skozi ves ta drek se je potrebno prebiti. In ko se naposled aspirant prebije skozi vse to, postane mojster in zdravi že s svojo prisotnostjo. Tako delajo oz. na vzhodu, oz. to počno v dobi Modrosti (recimo temu tako). V kali jugi je pa potrebno le MEMORIRANO znanje in naučene tehnike, brez nekega odnosa, bližine, topline. Vse nekako še vedno preveč mehansko oz. zgolj na mentalnem nivoju. Pot modrosti preobrazi celotnega človeka, pot v dobi teme pa le navleče dodatne količine informacij, s tem da ostane temeljna gniloba v terapevtu. Naredi terapijo, potem pa zvečer domov na pivo in pred televizor in na nogometno tekmo. Nič čudnega, da ni nikakršnih oz. da so izredno jalovi rezultati. Te zgodbice so zelo v redu, vendar brez resne (bolj ali manj, rajši bolj kot manj) prakse ne pomenijo prav dosti.. "četudi teoretično vemo, da vsepovsod kamor gremo, gremo zraven". Pa saj nima veze, če smo povsod zdraven. Imaš lahko okolje, ki spodbuja Dobro v tebi, in imaš okolje, ki spodbuja slabo v tebi. Imaš okolje, ki ti omogoča Refleksijo, in imaš okolje, ki od tebe zahteva, da si nenehno udeležen v dogajanju (da se ne boš slučajno umaknil in začel razmišljati in tako spoznal kako gnilo je vse skupaj - kot počne naša civilizacija, ki skuša človeka 24ur na dan prikleniti nase). "notranji mir? Potem bi tudi svet bil tak." Jep. In tudi vse naše početje, naša okolica, naše aktivnosti, zanimanja, inspiracije, službe, načini preživljanja prostega časa,... vse to bi bilo čisto drugačni kot so sedaj. "Mislim, ali ne bi bilo lepo, da bi vsak našel to osnovo v sebi, ta notranji mir?" Ja, ja, ampak to ni nekaj, kar se danes odločiš, da boš našel, jutri pa že najdeš . To je hujše od doktorskega študija, bolj zahtevno od treninga borilnih veščin - a po drugi strani tudi bolj enostavno. Žalostno je, da živimo v kulturi, ki se ima za velepomembno, hkrati pa iz svojega pogleda črta vsakršno duhovnost. Nič čudno da je tolk blesavo vse skupaj. Da najdeš in živiš ta notranji mir... potrebno živeti približno tako, kot živijo menihi - služba gor ali dol. Oz. kot pravi Ramakrishna: ali pa tole, eno najboljših navodil za sadhano (za nas posvetne ljudi): Potrebno je narediti kar se da vsak dan, in potem na podlagi tega nadaljevati. To so osnove, temelji, brez tega ni nič. In na tem je potrebno graditi in nadaljevati po "Poti". Mogoče so ženskam vse te reči lažje: biti, sprejemati, in podobno, verjetno vam je to bolj v naravi. Ampak za nas moške je potrebna bolj resna sadhana, bolj aktivna, odločna, usmerjena v cilj. Pač, treba prinesti kosilo na mizo (oz. vsaj sestavine za kosilo) - potrebno je pretrgati te okove. Dobro opaženo. Duhovno se ne moreš osamiti, ker smo povezani z VSEM, bolj ko gre človek v notranjost, bolj to spoznava. In če se fizično osamiš, s tem da je človek prej bil v posvetnem okolju, ufff... dobiš cel svet na glavo, z različnih zornih kotov, takih, ki si jih prej niti videti nisi upal.. Zato je verjetno fino, da je na začetku kakšna dodatna podpora nekoga, ki je vsaj nekaj tega že prehodil. tko nekako vse skupaj, Bog Požegnaj, L

Jep. Zanimivo je pri teh evangelijih, kako življenjski in praktične so na trenutke, in čeprav organizirane religije uporabljajo iste vire, precej drugače interpretirajo. Brima: nekaj reči se naučiš, nekaj več aktivnosti in obveznosti imaš, in potem kar prejmeš Svetega Duha. In si že "rojen iz Duha". Resničnega "rojstva Duha" pa nihče noče, kajti takšnega človeka ne moreš nadzirati, to pa za control-freake ni sprejemljivo. Podobno kot tisti rek/citat, nekako v tem stilu: "Če boš ljudem dal občutek, da razmišljajo, te bodo hvalili. Če boš ljudi spodbudil k resničnem razmišljanju, te bodo sovražili." Tako da tudi posameznik sam, na nek način, noče "rojstva Duha", ker je proces preveč BOLEČ - institucije in organizacije pa pravzaprav spodbujajo LENOBO: greš v cerkev, kakšno zmoliš, kakšno zapoješ in sedaj že spadaš mednje, med tiste, ki verujejo. Tako so delali farizeji, Jezus je pa dal jasno vedeti, da je potrebna NOTRANJA gorečnost, ki ni nujno povezana z organizacijami: .. A tega po 2000 letih še kar ne pokapirajo... Pravijo celo nasprotno, da nujno rabiš občestvo (in citirajo en ali dva odlomka, ki to potrjujeta, po možnosti od apostola Pavla (ki niti ni bil Jezusov učenec!)) in posrednika med seboj in Najvišjim, ker sicer ne moreš pravilno razumeti sporočila. Kot da ga pa oni edini pravilno razumejo! Butasto, res... To lahko zakompliciramo: res je, da je razsodnost, kaj storiti v danem trenutku na dotični osebi. Vendar ta razsodnost/odločitev je plod PRETEKLIH izkušenj, spoznanj, (pri)učenj (v marketingu bodo to vedeli). Izhaja iz izkušnje, daš roko na ogenj, te zaboli, veš da tega ne boš naredil več. Kar si se naučil (notranje), je posledica/odziv na dogajanje zunaj, v okolici. Lahko torej ločimo dogajanje v notranjosti med dogajanjem v okolici. Lahko žival ločimo od okolja, v katerem živi? Lahko žival ali pa človeka, preučujemo ločeno od ekosistema (in širše), od kulture v kateri se nahaja? Ga lahko izoliramo in v kletkah preučujemo? Verjetno lahko, vendar takšni rezultati ne bodo ravno najboljši odsev resničnega dogajanja v okolici, kjer poteka nenehna interakcija med notranjim in zunanjim, med živaljo in ekosistemom - biologi bodo to vedeli. In tako kot žival oblikuje ekosistem, tako ekosistem oblikuje živali. Tudi odločanje in vse notranje procese: če jih RAZPOTEGNEMO SKOZI ČAS in gledamo na vse skupaj kot CELOVITO dogajanje (ne izoliramo, kot to počno v laboratorijih) vidimo, da neke resne ločnice med zunanjim in notranjim niti ni.

Dva citata, za katera se mi zdi, da spadata v to temo: Notranje, zunanje; kaj je bilo prej, kaj je bolj pomembno, kaj je bolj resnično, čemu je potrebno posvečati več pozornosti: notranjemu ali zunanjemu? Ampak, kar je znotraj je tudi zunaj, in kar je zunaj je tudi znotraj: čemu sploh razlikovanje? Verjetno gre razlikovanje pripisati pomanjkanju refleksije, pomanjkanju sposobnosti opazovanja samega sebe, svojega notranjega dogajanja. Nerazvitost notranjih organov in precejšnja razvitost zunanjih čutil, kateri so vsi uperjeni NAVZVEN, zunaj telesa. Dokler ni bilo ogledal, na primer, je človek zelo težko videl svoj obraz.. Kako bi sploh vedel, če gleda svoj portret, ko pa svojega obraza sploh še ni videl?... Je bolj pomembno spreminjati sebe ali svoje okolje? Ampak svoje okolje lahko spremenimo le toliko, kot smo spremenili sebe, in sebe lahko spremenimo le toliko, kot smo spremenili svoje okolje. Sprememba mora potekati hkratno (določen časovni zamik je sprejemljiv), znotraj in zunaj. Če spremenimo sebe in se ne spremeni okolice/okolja, bo zelo težko ohraniti dosežene rezultate. Če spremenimo okolico (če pobrišemo tla) in ne spremenimo sebe (čistimo z umazanimi čevlji) ravno tako nismo nič naredili. Je sprememba, ki pride od znotraj resnično prišla od znotraj, ali je to od zunaj - na primer, preblisk, ideja? Klasična terminologija oz. zunanji opazovalec bi rekel, da je prišlo od znotraj, ampak človek sam pa ve (če ima le malo razvito spodobnost refleksije), da čeprav se je zgodilo znotraj njegovega telesa, je na nek način prišlo od zunaj. ..

dober, jep. Edino škoda, ker toliko časa kaže ta dva človeka, ki živita z volkovi. Če bi gledal uncut posnetke, ne bi imel nič proti . En fleten o volkovih je še: BBC Wolf Pack (od istega uporabnika) Sta pa fajn (in precej kruta na trenutke - narava, pač) tudi BBC Planet Earth, npr. From Poles to Poles, in The Human Planet. Buh požegnej

A tistega "edit" pa ni več? P.S. Na vrhu prejšnjega zapisa še dodajam: "kakor so meni poznane stvari na tem področju". Nekaj malega sem tega sicer dal čez (no, skozi leta se nabere), nisem pa naletel na oz. niti slišal za nekaj, kar bi mi resnično odgovarjalo. Da bi imeli kakšen odmaknjen, živ in pristen samostan ali pa da bi kje živel kakšen resničen mistik.

Umik v duhovno osamo? Da bi imela mir in možnost kontemplacije, hkrati pa bila obkrožena z duhovno/spiritualno/religiozno atmosfero? Tale bo težka pri nas. Za takšne reči namreč rabiš neko tradicijo, stalno prakso, prisotnost menihov in mojstrov, ki so redno v kontemplaciji/meditaciji. To se pa na zahodu, in še posebaj pri nas težko najde, mogoče je nekoč bilo tega več, dandanes pa v tem materializmu, vsevednosti, posmehovanju vsega, vzvišenem odnosu,.. težko naseli kakšna pristna meditacija/kontemplacija. Kot je omenila Lili Mai, je temu najbližje pri nas katolicizem; razumljivo, saj imajo precejšnjo zgodovino/tradicijo prisotnosti in aktivnosti. Tudi v tem času imajo veliko romanj, programov po sloveniji, takšnih in drugačnih umikov. Nekateri več zahtevajo od tebe, drugi ti dajo več prostega časa. Na enem takšnem programu sem bil tudi sam, precej zadovoljen, 4 nočitve v aktivnem samostanu (v času programa malo manj), v redu program, precej prostega časa, in smešno nizka cena - res, skorajda zastonj. Za začetek je več kot super. Spet, drugi so nekoliko dražji in bolj zahtevni - na en program sem hotel iti, ga je imel nek jezuitski pater, in mi tam za prijave pravijo, da želijo moj življenjepis. Haha. In mi je bilo malo tako.. in seveda ni bilo nič iz tega. Če imaš denar in hočeš le mir, potem si najameš kakšen apartma ali kaj podobnega - tudi to počno. [da malo stresem svoje frustracije:]Potem so v Sloveniji še takšni in drugačni (vikend) tečaji, ki so pa precej programsko napolnjeni (da imajo ljudje občutek, da so nekaj delali in da niso denar vrgli skozi okno), in seveda tudi malo dražni - zaradi programa in nočitve; pa seveda, da ti voditelji in njihovi posredniki zaslužijo za svoje preživetje.. In kot nekateri tudi na tem forumu ugotavljate: več kot imaš denarja in bolj kot si materialno preskrbljen, višje si na duhovni poti (takšna je večinoma logika teh ljudi). Za bolj resno poglobitev pa je (verjetno) najboljša tujina. Vipassana v Italiji je izredno zahtevna, tako da... Za Indijo pa tudi rabiš kar nekaj denarja. Definitivno priporočam, sploh če je že nekaj duhovne osnove. Sam sicer še nisem šel - mogoče bom kdaj, mogoče najdem kar iščem kje bližje - je pa res, kot pravi 'janko', da najdeš sebe, oziroma tisto, kar iščeš. Če hočeš turistične atrakcije in počitnice, dobiš to, če hočeš malo pošnofati duhovna središča, tudi nobenega problema. Lahko se udeležiš kakšnega krajšega tečaja v kakšnem ašramu, kakšnega umika.. Ampak, kakor pravijo, je tudi Indija zna biti precej turistična, in zato nekateri precej dobro služijo tudi na duhovnosti. - en dobr film na to temo, Kate Winslet, Holy Smoke (1999) (pa mogoče še Hideous Kinky (1998), ni sicer Indija, je pa podobna vsebina) - Eni so navdušeni nad Indijo, drugi razočarani in pravijo, da duhovnost v Indiji ni tisto, kar so mislili, da je.. Tako da... vedno najdeš sebe, zato najbolje, da v vsakodnevnem življenju narediš čim več, vsak dan narediš kar lahko, biješ bitke, meditiraš, se poglabljaš vase, v svoje vzorce, hotenja, bereš knjige, forume in podobno. Tako takšni umiki ne bodo begi iz vsakodnevnega življenja, ampak bodo bolj poglobitev/nadgradnja dosedanjih izkušenj. Vse dobro

Novejših filmov ne gledam ravno veliko. Batleship (2012) - naredil izjemo, mogoče še kakšno. Ne vem če je ravno v navadi - a si bom dovolil razmišljanje o filmu: Film se mi zdi podoben Flash Gordon-u (1980); nezemljani napadejo zemljo, in potem jo nekaj junakov skorajda v solo akciji reši in vsi srečni in zadovoljni in kot da se nič ni zgodilo, nemoteno nadaljujejo s svojim uživaškim načinom življenja. Na koncu, razvajenka Dale Arden, navajena zabav, razvajanj in užitkov, ko jo vprašajo, če bi ostala, pravi, "jaz sem punca iz New Yorka. Tu je za mene preveč mirno." Kot neke vrste reklama, uteha, za zahodnjaški način življenja: "saj dobro živimo, vojska/vlada bo tudi v najhujšem primeru poskrbela za nas, ni se nam česa bati." Oz., "če imamo takšne heroje, ki so sposobni reskirati svoje življenje in nas rešiti, nam le ne gre tako slabo. Če lahko rodimo in vzgojimo takšno vrsto ljudi." Pa vendar je to laž, in to je vedel tudi Fran Levstik v Martin Krpan-u (1858); cel Dunaj ni bil sposoben premagati Brdavsa. Tam na Dunaju je šlo le za neko lažno hvaljenje in dokazovanje, ko pa je prišel pravi sovražnik, se mu nihče od znanih junakov ni mogel postaviti po robu. Premagal ga je lahko šele nek kmet iz zakotne vasice, z dokaj preprostim načinom življenja, kateremu se je življenja na dvoru celo gnusilo. Žalosten ta "ameriški način življenja"... ...vendar se na srečo nekateri (američani) tega zavedajo (tako da nekaj upanja verjetno še je - nekje): "I gave up on my species" - George Carlin: http://www.youtube.com/watch?v=7KPEJNGAlqw

Ali ni hecno, da civilizacija, ki je stara komajda 5000 let, misli, da bo (v nespremenjeni obliki (svojega jedra/bistva/korenin)) trajala večno? O vsej tej apokalipsi in 2012 in podobnem, mi je pa fajn tale citat: Aughra (The Dark Crystal (1982)) http://www.youtube.com/watch?v=2JEoh-v7pP0: "Velika poravnava (conjunction) je konec sveta.. ali začetek. Konec, začetek... eno in isto. Velika sprememba. Včasih dobra, včasih slaba." Ali nas bo naslednja stopnja evolucijskega razvoja pripeljala do robotkov/cyborgov, večnih sužnjev, ali pa do "homo-dei"/človeka-boga... Odločitev sprejemamo vsakodnevno... kaj bo pa končni izkupiček, bomo pa videli - mogoče..

Čeprav je meni bolje če si v miru downloadam in pogledam, brez kakšnih morebitnih prekinitev. Je pa fino predvsem za hiter ogled in pregled filma; npr tko, ko komu preko neta priporočiš film. "se mi pa zdi znano, mogoče sem že gledala" hja, čisto mogoče, da se starejše generacije tega spomnite, ker ravno neznana risanka v sloveniji ni saj je med drugim mogoče dobiti slovenski prevod na podnapisi.eu; je pa daleč od tega, da bi bila popularna. Še nekaj predlogov za poletne dni: The Last Mimzy (2007): http://www.imdb.com/title/tt0768212/ The Hobbit (1977): super soundtrack, The Man Who Would Be King (1975) [režija: John Huston http://www.imdb.com/name/nm0001379/], ogromno prostozidarske simbolike in miselnosti http://www.imdb.com/title/tt0073341/ Sean Connery, Michael Caine in Christopher Plummer še v mladih prostozidarskih igralskih letih. Treasure of Siera Madre (1948) [režija: John Huston], klasika, http://www.imdb.com/title/tt0040897/

Hoj! Jaz imam tudi nekaj zelo dobrega: Risanko iz leta 1982, The Dark Crystal, http://www.youtube.c...h?v=0rGKo6FiQ2M http://www.imdb.com/title/tt0083791/ režiserja Jim Henson-a: The Muppet Show in podobno. Precej popularna - mislim da - v zda svoje dni, jaz jo prvič gledal šele pred nekaj dnevi; (raznorazno sranje iz amerike je prišlo k nam in bilo popularno (he-man, npr), ta risanka pa ne... bugger.) Zelo poučna/duhovna vsebina.

Raste pa..

Točno tako, čemu hiteti v prihodnjost za neka stanja, če pa potem naposled greš spet od začetka? Če razumeš, da je SEDANJOST edini resnični čas, da preteklost in prihodnost ne obstajata, potem odpade vso hitenje in doseganje nekih ciljev v prihodnosti. Celotna fora teh stanj je le v tem, kako globoko si v sedanjem trenutku. Koliko globoko se zavedaš življenja, kajti življenje je le v tem trenutku - preteklost in prihodnost sta v končni fazi fikcija uma, obstajata le v glavi. V stilu tegale: Zatorej ni nekega končnega cilja, potovanje samo je že sveti kraj. Drevo je popolno v vsaki fazi rasti, ne hiti v višave.. ne zasleduje fantoma prihodnosti..

Za tak film ni nikoli preveč tem, res pa je, da je prvi del malo bolj tako tako predstavljen - dvoumno bi lahko rekli. Je dosti bolj miroljuben kot un dokumentarec o živalih.. kako je že? Za take naivne budale je najboljši ogled interujuja od ali pa MAD

Živimo v času ko prihaja do ogromnih premikov in sprememb. To lahko vidite - če ste dovolj odprti - v svetu, v svoji okolici in v samemu sebi. Čedalje več stvari se dogaja, čedalje hitreje se odvijajo. Po eni strani se norosti tega sveta stopnjujejo, po drugi strani se dviguje ZAVEDANJE. Čedalje več ljudi se poglablja v svojo notranjost, vidi skozi zaveso prevare. Da smo na globljem nivoju vsi POVEZANI, da imamo neko skupno polje, je že dolgo znano, v zadnjem času pa to končno dokazuje tudi znanost (kvantna fizika). To posledično pomeni, da na podzavestnem nivoju vplivamo na ljudi okoli sebe tudi zgolj ENERGETSKO, brez da bi karkoli naredili, karkoli rekli. Bolj ko smo v harmoniji sami s seboj, bolj blagodejno vplivamo na druge, bolj ko smo nemirni, bolj so nemirni ljudje okoli nas. Med meditacijo smo še posebej v tem stanju harmonije, ker se povežemo s samim seboj, s svojim virom. In več kot je posameznikov, ki meditirajo ob istem času (in kraju), močnejši vpliv ima na njih, s tem posledično večji vpliv na okolico. Ker pa smo vsi med seboj povezani ni toliko bistven kraj, dosti bolj pomemben je ČAS skupne meditacije. Iz zgoraj navedenih razlogov smo se odločili, da bomo imeli vsako NEDELJO ob 21.30 polurno (30 min) meditacijo. Prostorsko bomo sicer ločeni, a verjamem, da bomo na globljem nivoju začutili povezanost in LJUBEZEN. Tehnika meditacije Tehnika meditacije ni bistvena, kljub vsemu pa naj omenim 2 osnovni tehniki: - pozornost usmerimo na DIHANJE (vipassana) - vdihnemo SVETLOBO (bela, zlata), izdihnemo LJUBEZEN (roza) Za tiste, ki ste malo manj vešči meditiranja, ni to nobena komplicirana zadeva. Vse kar je potrebno je: 1. ravna hrbtenica 2. dlani obrnjene navzgor 3. oči zaprte (pri večini meditacij) 4. čim manj (nič) motečih dejavnikov IN čim bolj svež zrak v sobi Ravno hrbtenico je najlažje doseči, če se (a) usedete na rob stola ali pa se ( naslonite ob steno s stegnjenimi nogami. Dlani obrnjene navzgor položite na stegna, zaprete oči in to je vsa umetnost glede položaja. Sedaj le še usmerite pozornost na dih (če ste se odločili za ta način meditacije) in v tem položaju čim bolj nepremično ostanete 30 minut. Pozornost vam bo uhajala, vendar nič zato. Ko boste to opazili, pozornost nežno usmerite na dih in nadaljujete. Pozornost vam bo spet ušla, usmerite nazaj na dih, pa bo spet ušla, usmerite na dih… in tako naprej. Vztrajnost in potrpežljivost - vaja dela mojstra. Kot že rečeno, vabljeni ste, da se nam pridružite v skupinski 30-minutni meditaciji vsako NEDELJO ob 21:30. Dobrodošli, vstop je PROST! Lemurian, Gita & družba

Čustvo je na nek način vedno opravičeno. Obsojat samega sebe zaradi nekega čustva nima smisla. Prav tako čustvo potlačit ali se delat, da ga ni. To je več škode kot koristi. Zelo koristno je, da daš to ven iz sebe. In ni potrebe, da je ta oseba tedaj prisotna. Lahko na papir, še bolje pa je, da greš v gozd in se zdereš ali daš muzko zelo naglas in se v sobi zdereš (odvisno kje živiš). Lahko najdeš kakšno blazino in jo prebutaš (boga blazina).. Pazi da se ne poškoduješ. Drugi način je, da raziščeš, kaj se skriva za jezo, zamero. Prbližno na takšen način. Fizično ali kako drugače, na nek način ni bistvene razlike. Energija za tem je enaka, le manifestacija se malenkost razlikuje. Čemu misliš, da si zasluži nekaj nazaj. Mar ni zadosti tako življenje kot ga sedaj živi? Misliš, da on v tem uživa, da on te stvari počne z veseljem? Praviš je egoist, izkorišča, se prisesa... Kaj pa je po tvojem VZROK za te stvari, od kje pridejo? Je tak že od rojstva, ali je imel kakšne dogodke, preko katerih se je razvila taka osebnost? Vem da si je težko predstavljat, vendar kaj misliš; ali ima tud sam mogoče kakšne travme, potlačena čustva,.. preko katerih se potem razvije taka osebnost?

Ne manjka dosti... heh. Ampak upanje ostaja, kot pri Frodu & Gospodarju Prstanov ;-) (1) Kako napredno družbo imaš, resno. (2) Tu sem pa opazil, da je gornja trditev pretirana. To je tipično: "nekdo mi je nekaj hudega storil ampak to ni nič v primerjavi s tem, kar bom jaz njemu storila." Milo za žajfo, s tem da je milo veliko večje in hujše od žajfe. Tako razmišljanje je vzrok zgodovine človeštva in sedanjosti. Vseh vojh, vseh grozodejstev. Le da se pri tebi odraža na bistveno manjšem nivoju, v bistvu gre pa za eno in isto zadevo. Tako da niti ni težko razumet vseh grozodejstev v svetu, kaj ne da? Delat nekaj iz strahu je spet... Ne rabiš delat nekaj iz strahu, namesto tega raje poizkušaj razumet človeka, zakaj je nakaj storil, kaj se mu je pletlo po glavi,.. itd. Poizkušaj se postaviti v njegovo vlogo. Je težko, verjamem, lažje je držat zamero in obtoževanje - vendar je možno. Če ti pade krožnik iz rok, se ne boš jezila, pač je padel, nesreča, se zgodi. Če pa bo nekdo drug storil isto, boš pa takoj začela z obtoževanji - kot da je bilo namenoma. Misliš da te je partner namenoma zapustil, te namenoma želel prizadet? Po vsem tem prebiranju si verjetno še vedno jezna in polna zamere in maščevanja. Vprašaj se tole vprašanje: Kaj jaz izgubim, če poizkušam bivšega RAZUMET?

Zelo fajn temo imete in lepo ste napisali. Veliko ste napisali v enem dnevu. Ne bi odgovarjal vsakemu posebaj, bom pa povedal neko splošno mnenje. Če lahko... tudi če ne, je to javen forum in si bom vzel pravico ;-) *** Kaj sploh je namen PARTNERSTVA? Je to izmenjava ljubezni, je to skupno življenje, ustvariti skupno družino ali kaj tretjega? Če gledamo širše, nek kozmični namen partnerstva. Tako kot butl pravi (zakaj moreš vedno povedat "jest sm pa en butl"?) zakaj nismo vsak na svojem planetu? Kaj je namen ljubezni? Partnerstva? Dobro, bodimo vsak na svojem koncu in se naučimo sprejemat sebe takega kot smo, potem pa pojdimo v svet. Da. To lahko deluje, če če si v nekem samostanu med mojstri, lahko to deluje.... Vendar mi nismo tam, nismo v samostanih, so O B S O J E N I na razmerja. Ne mogoče je brez razmerij. Čeprav pravijo "človek človeku volj" ali kot Sartre pravi "pekel so drugi (ljudje)". Ampak, na vesoljno žalost ne moremo brez drugih. Četudi bi si želeli. Ok. Tukej smo v takem svetu kot je. Tko je in naše pritoževanje in izogibanje ne prinese nič dobrega, le več žalosti. Kaj sedaj? Kaj pa sprememba P O G L E D A? (paradigm) Kaj pa če bi drugače rekli, kaj pa če bi rekli, da so odnosi zato, da "nas naredijo ZAVESTNE". Da so odnosi zato, da nam pomagajo odkrit skrite delčke, ki smo jih tako globoko zakopali, da jih ja nihče ne bo odkril. Kaj pa če je partnerstvo in odnosi namenjeno temu, da to odkrijemo. Kot je Jezus rekel: "If you bring forth what is within you, what you bring forth will save you. If you do not bring forth what is within you, what you do not bring forth will destroy you" To je točno to. Partner in odnosi nam tu pomagajo, da se ozavestimo. Saj veste, OGLEDALO. Mi pa gledamo te lepe romantične filme, in pravljice in bi radi, da nem partnerstvo prinese neko blaženost, srečo do konca svojih dni. Ja, saj partnerstvo prinese srečo in blaženost, nekaj časa, nekaj časa je pa ni. Ne more bit samo eno, ne more bit samo drugo. Noč - Dan,... ne veš kje je konec enega in začetek drugega. Si predstavljate kakšno REVOLUCIJO bi prineslo v življenju, če bi na odnose in partnerstvo gledali kot "kaj je tu takega kar jaz skrivam," kaj me tu nervira, bi bil mogoče tudi jaz rad tak pa si tega ne pustim? ITD *** "sprejmi samega sebe, ljubi samega sebe" Absolutno, nič ni bolj resnično kot to. Vendar kako. "OK, od sedaj naprej se bom sprejemal. Bom vložil ves trud, vso voljo v to in obljubim da bom to naredil." Seveda..... NE GRE TAKO. Delat to na nekem površinskem nivoju ne gre. To more bit celostno, in tega ne moreš izsilit. Lahko le DOPUSTIŠ da samo pride na površje. Razumevanje, dojemanje tega - to je bistveno. Kaj je torej takega, kar mi prepričuje, da bi sprejel samega sebe. Da bi prišel do svojega bistva? So kakšni trenutki ko pa se sprejemam, ko se ljubim? ................... če boste to dovolj raziskali, boste našli jedro problema. To pa je naš ponoreli um, razum - oziroma, poiztovetenje s tem (kar je ego). Da verjamemo vse kar reče in vse kar misli. Da ne raziščemo od kje pridejo misli, kaj se skriva pod njimi. "Obnašamo se kot kralj, ki naredi vsako neumnost, ki mu jo modreci servirajo. Oni že vedo kaj govorijo. Ne vemo pa, kdo je postavil te modrece na to mesto." Ali še huje. Obnašamo se kot Bush, ki je LUTKA v rokah ljudi, ki so na oblasti že 40 let. Približno tako. Niti tega ne zastopimo, pa bi se radi sprejemali? Hecno.!??!! Ker ravno naše napadalne misli so pri tem največja ovira.. In enkrat ko to res dojamete, da je razum ponorel, da so ga delamo ponorelega preko pranja iz medijev, televizije, radia, knjig... Ko boste to dojeli, bo vse bistveno lažje. Iskat ljubezen... ljubezen JE naše bistvo, prekrito z balastom zastarelih misli. bla bla bla.. izjemno priporočam Katie Byron in Eckhart Tolleja. Če smem dat nek kazalec v pravo smer (nobena konec koncev ni napačna). "Ko boš razumel samega sebe, še isti dan boš razumel celotno človeštvo. Takrat te nihče več ne bo mogel narediti nesrečnega." Osho In ta razumeti(=understand) je ravno to; ko boš razumel/a svoje misli, kako delujejo od kje pridejo, mehanizme po katerih delujejo (deluje razum), ko se ne boš več poiztovetil/a z njimi - takrat si osvobojen/a. Prav tako boš videl/a te iste mehanizme v drugih in tako spoznaš, da tu ni kaj za odpuščat. Da ti v najslabšem primeru le nekaj odsevajo. *** In Lunatica, praviš da ti je partner vzel prihodnost? Ga zaradi tega toliko sovražiš? Ker je odnesel vso tvojo prihodnost s seboj, vse načrte, ki si si jih v glavi naredila? Vse skupke misli? Kako zlobno je življenje, mar ne? Vzelo ti je nekaj, kar je bilo tvoje edino upanje za prihodnost.!..... Ali pa ti življenje skuša nekaj povedati? Kaj bi to lahko bilo? Ustavi se, zadihaj, poglej naokoli in odpravi se na pustolovščino raziskovanja. Nihče drug tega ne bo storil namesto tebe, največ kar lahko drugi naredijo je to, da ti pokažejo pot. Ki pa je vedno samo tvoja. Se spomniš Gospodarja Prstanov in ? Kaj je Galadrija rekla Frodu? Kakšna navodila mu je dala? .............. Enigma is the key ;-)

Včeraj sem iskal temo "kaj naredite, ko ste slabe volje" pa je seveda nikjer ni bilo. Danes sem se spomnil, da je mogoče naslov obraten. In res... V dobro voljo me spravita in Dennis Kucinich. Poslušat njune govore je res osvobojoče, saj sta lep primer, kako se da kljub vsej korupciji v politiki in podtikanjih preživet in obdržat smisel za pravičnost. Sta lep primer, da je kljub vsemu vredno stati na trdnih temeljih pravičnosti in se ne pustit "sprovocirat", četudi si v manjšini. In sedaj upajmo da je nastopil NJUN čas. Če malo spremljate neuradne vire, imata izjemno podporo - predvsem tistih, ki ju poznajo. Na prvem mestu je tu internetna populacija.

Po drugi strani je pa tudi v duhovnih krogih (in s tem na tem forumu) ogromno "nesmiselnih" debat in vprašanj. Ki sploh niso bistvene, ki ne pripeljejo nikamor. Neka prazna telovadba UMa. Ironično je pa to, da je prava duhovnost ravno v preseganju UMa. Ne pa telovadba v nekih teorijah, ki k transcendentalnemu niti ne pripomorejo. Tudi če pridemo do neke ideje, do neke teorije, je to še vedno nek skupek misli, torej smo še vedno v UMu. Če rečem, "Bog je vse kar je" mislim da vem kaj Bog je, in mi sedaj ni treba več raziskovat. Vem kaj Bog je, vendar le na intelektualnem, z razmišljanjem tega ne bom dojel. Lahko me sicer pripelje malo bližje, vendar za odločilen korak je razmišljanje le ovira. Blablabla....

@butl: čemu se vedno predstaviš ali vedno začneš v stilu "jaz sem zgolj en butl ki nič ne ve", ko pa že v imenu to piše? Ja... besede so sredstvo za sporazumevanje. Iz besed lahko govori ego, ali pa neka dimenzija za egom. Ko se res pogovarjaš s človekom in če si pozoren, je razlika očitna. Brez ega si takrat, ko ne obstajaš kot "jaz, ta in ta" in to braniš. In takrat je neizmerna svoboda. Rečmo tud ko pišem objave na blogu, včasih kar notr padem, me toliko gane to kar napišem. In sem čist v nekem drugem stanju, se preko pisanja še bolj povežem s seboj. Pri razlaganju drugim je pa predvsem pomembno, da izhajaš iz stališča drugega. Meni so najbolj primerna vprašanja, celo tko, da bolj sprašujem kot razlagam. Naj sam razišče in se poglobi. Sicer pa ne, pri razmišljanju o tem nisem še nikol čutil pomanjkanja............. Tečno je takrat, ko se krešejo mnenja, ko se gre samo za zagovarjanje stališč, mnenj. To te pa zelo hitro potegne notri, se sploh ne zavedaš. Ti hočeš imeti prav, drugi hoče imeti prav.. V resnici pa nihče sploh ne posluša. To je škoda besed, časa in energije. Bolje takoj končat ko se zavedaš kaj počneš, v tistem momentu. Če ni predanosti, če je prisoten jaz, potem nima smisla.

Hvala za pohvale Marsa V soboto post, v nedeljo pa celodnevni izlet po nakupovalnih centrih @Mystica: kdo pa si ti, da boš diktirala kdo lahko kaj misli in kaj ne ;-)

Čedalje več ljudi ugotavlja, da je POTROŠNIŠTVO preseglo vse meje. V poštne nabiralnike dobivamo oglase, ko se vozimo po cesti vidimo le oglase, ni medija brez oglasa, v mestih so oglasi na vsakem koraku,.. skratka, BOMBANDIRANI smo z oglasnimi sporočili. Vse z namenom, da nam bodo podjetja končno omogočila izdelek, ki nam bo prinesel "dolgoročno srečo". Le izdelek ali dva ali tri rabimo in bomo srečni na veke vekov, kako zlata so podjetja. Seveda mi temu nasedemo, dopustimo da oglaševalska industrija razmišlja namesto nas in kupujemo čedalje več in več, po večini stvari, ki jih čez 1 mesec ne rabimo več! Na ta račun pa izginevajo gozdovi, število rib se zmanjšuje, tretji svet dela za preživetje, onesnaženost se veča, naravni viri se drastično kršijo, podjetja kruto tekmujejo med seboj za tržni delež, tudi na račun domače delovne sile in umazanega marketinga. A mi nekako ne vidimo te POVEZAVE, ne znamo povezat vseh teh dogodkov, smo le nemočna lutka v rokah oglaševalske industrije. V resnici pa je to omogočeno zgolj zaradi nas samih, v resnici pa mi držimo ves ta sistem po konci. Mi smo tisti, ki to dopuščamo, vsak posameznik zase. Nakupuj manj, ŽIVI več Eden od sloganov akcije. Se sploh zavedate, koliko denarja, časa in naše predrage energije gre na račun nepotrebnega nakupovanja. Koliko nepotrebnega brskanja po katalogih, iskanja po internetu. Upam da nam počasi postaja jasno, da nam ti izdelki, pa naj si bodo kakršni koli že, ne bodo prinesli trajnega zadovoljstva, trajne sreče. Da bomo ravno tako živeli, kot sedaj, z ali brez določenega izdelka. sobota, 24. november 2007 Če se vsega tega vsaj približno zavedate, potem vas pozivam k akciji DAN BREZ NAKUPOV ali Buy nothing day, ki že 15 let poteka po svetu, sedaj že v 65ih državah, v Sloveniji prvič leta 2004. Letos bo akcija potekala 24. novembra in upajmo, da bo vsaj toliko odmevna, kot takrat, ko smo izključili luči za 5 minut. Se še spomnite? Kako sodelujem? Sodelujete tako, da v soboto, 24. novembra 2007, NIČ NE KUPITE, da se ta dan vzdržite vsakršnih nakupov, vseh 24 ur. Namen? To je dan, ko lahko pošljemo jasno sporočilo, da nam le ni vseeno, kaj se s svetom dogaja, to je dan, ko lahko pokažemo, da se znamo združit, to je dan, ko lahko z malo gesto prispevamo velik korak k boljšemu svetu. Naj bo torej 24. november dan, ko ne bomo ničesar kupili. Prav ničesar, en dan. Se lahko vzdržimo? Lahko k tem spodbudimo še ljudi okoli sebe? Ste za hec, ste za to, da sprožimo šok terapijo? Internetne strani: Uradna Stran - adbuster.org uradna stran UK prvič zasledil na POZITIVKE.NET Nas je premalo ali moč interneta: Predpostavimo, da nas začne le 10, in vsak pošlje 100tim ljudem, je že 1000 ljudi obveščenih. Vsakemu od prvotnih 10ih uspe, da le 10% ljudi pošlje, je to 10*10=100 novih pošiljateljev. Torej novih 10,000 obveščenih ljudi, skupaj okoli 11,000. 100 pošiljateljev doseže 10,000 ljudi, 10% uspešnost, dobimo 1000 novih pošiljateljev. Tej dosežejo 100,000 novih ljudi, skupno že okoli 111,000. Še en korak ponovimo in smo čez milijon.

izšla je nova verzija: Matrica človeštva - reloaded @Tay "Res je, da bo samo nezavestna oseba poskušala izrabljati in manipulirati druge, vendar je prav tako res, da se samo nezavednega človeka lahko izrablja in manipulira." Eckhart Tolle "I count him braver who overcomes his desires than him who conquers his enemies; for the hardest victory is the victory over self." Aristotle "No one is more a slave that the one who thinks he is free without being free." Goethe O konkternem, kaj se da naredit kdaj drugič bolj obširno, na hitro pa tole: ugasni televizijo in radio, vzami si čas zase, za svoje najbližje, premagaj svoje strahove in poželenja (fear & desire), sem pa tja koga vprašaj, (1) če ve kako deluje denarni sistem, to zna marsikoga streznit in (2) če ve, od kod pridejo njegove misli. Ker ta sistem deluje edino zaradi tega, ker premalo ljudi ve zanj, zato pa delajo vse na skrivaj. Tko da obveščanje je tud zlo pomembno. Veliko je že, če vsak zase preraste strah in poželenje. Strah, kaj bo, če ne boš točno tko delal kot bodo drugi zahteval od tebe. In poželenje, torej nenehno kupovanje novega televizorja, pohištva, avta, igračk razno raznih vrst - skratka napotrebno potrošništvo. Ker večina kreditov gre na žalost za nepotrebne stvari. .. Vrzi ven iz stanovanje STOLe & MIZE ... ne vem če čist tko Nara Petrovič v "Človek, navodila za uporabo" pravi, vendar prikaže tud drugačno alternativo. lalalal... sicer pa spremljaj Človek, ZBUDI SE! in podobne bloge, pa morda najdeš kaj koristnega.