Lemurian

Kot nekateri veste, je bila v sredo, v krepko premajhni knjigarni Vale Novak, predstavitev knjige Skrivnost (po filmu The Secret). V čast nam je bilo, da so bili z nami: Doc.dr. Tadeja Jere Lazanski, doktorica znanosti s področja menedžmenta in informacijskih sistemov. Lucija Rosell, diplomirana dizajnerka, poznavalka skrivnosti egipčanske zgodovine in egipčanskih piramid. Aleš Pevc, vodja internetnega portala SONČEVE POZITIVKE, Sončne trgovine in soustanovitelj Društva za ozaveščanje in osebnostno rast Sonce. Nara Petrovič, pisatelj in prevajalec, predsednik Društva za zdravo (prizemljeno) duhovnost, soprevajalec knjig o puščavnici Anastaziji, avtor knjige Človek, navodila za uporabo. Januš Luznar, tonski mojster RTV Slovenija, prevedel knjigo Svoboda izbire. Predstavitev je bila izjemno zanimiva, poučna in definitivno prispevala k dvigu zavesti. Koliko se strinjamo ali ne s povedanim je nepomembno, bistveno je, da vsak zase najde tisto kar je zanj koristno. Govori gostov so zelo iskreni in primerni za ta čas, in mislim da je prav, da so na voljo širšemu občinstvu. Osebno me je najbolj navdušil Aleš, čeprav so bili vsi odlični, vsak na svoj način. Posnetek predstavitve v celoti na volju v AUDIO obliki TULE.

Matr ej!!!!!!!!! Sej............... kot sem že povedal nekje, napi so kukr tolk dobri, a nimajo zmagovalne mentalitete. Nimajo izkušnje iz odločilnih tekem, oziroma iz odločilnih trenutkov pomembnih tekem, zlomijo se pod pritiskom. To je blo danes več kot jasno. Neverjetno. Kako smo odigrali zadnih 90 sekund in še prejt. Koliko zgublenih žog, koliko neumnih potez.... neverjetno. In zadnji napad. 6 sekund, kaj smo naredli??? Metal iz 7ih metrov...... Kot da nebi hotli it v polfinale... Na drugi strani, Grki, šampionska ekipa. Četudi ne igrajo dobro, v ključnih trenutkih se jim nekako izide.... Bleh, pa sem že verjel, da je ta reprezentanca mogoče drugačna, da bodo zlomili ta skoraj da že urok. Ampak ne, tudi ti so se zlomili... Vesel bom, če bomo boljši od 8ega mesta...... TRAGIČEN PORAZ?????????' to s tragiko nima kej veze. Oziroma ja, je tragičen, ker so tko nerazumno se zlomili pod pritiskom, po drugi strani pa tipično za našo reprezentanco.... Ja, dejmo jim čestitat za super odigranih 38 minut in 30 sekund, NE!!! Kakšne čestitke, sej se igra vseh 40 minut. Igral kot da bi prvič stopil na parket.

sevede, Bog obstaja samo pri krščanstvu.. Bi pisal pa se mi ne da, niti ni potrebno, citati govorijo sami zase (upam da znate anglešk): "People come to me and they say, "We want to know God -- where is God?" Now, the question is just absurd. WHERE IS HE NOT? You ask WHERE He is; you must be dead blind. Can't you see Him? Only He is! In the tree and in the bird, in the animal, in the river, in the mountain, in man, in woman... everywhere He is. He has taken so many forms to surround you, to dance around you. From everywhere He is saying "Hello!" and you don't listen. From everywhere He is calling you. From everywhere He is inviting you: "Come to me!" But you are somehow keeping your eyes closed, or you have got blinders on -- you don't look anywhere. " Osho "Then death disappears and fear disappears, and there arises the tremendously glorious life -- what Jesus calls 'life abundant,' or 'the kingdom of God.' The kingdom of God is within you." Osho "The kingdom of God is not coming with signs to be observed; nor will they say, 'Lo, here it is!' or 'There!' for behold, the kingdom of God is in the midst of you." Jesus "Split a piece of wood, and I am there. Lift up the stone, and you will find Me there." Jesus Jesus said, "If those who lead you say, 'See, the Kingdom is in the sky,' then the birds of the sky will precede you. If they say to you, 'It is in the sea,' then the fish will precede you. Rather, the Kingdom is inside of you, and it is outside of you. When you come to know yourselves, then you will become known, and you will realize that it is you who are the sons of the living Father. But if you will not know yourselves, you dwell in poverty and it is you who are that poverty." May those who have Eyes, See; and those who have Ears, Hear.

Carji ste. Lepo da nam tudi te stvari postajajo jasne. Strangers You have to accept the fact that you are living alone -- maybe in a crowd, but you are living alone; maybe with your wife, girlfriend, boyfriend, but they are alone in their aloneness, you are alone in your aloneness, and those alonenesses don´t touch each other, never touch each other. That you may live with someone for twenty years, thirty years, fifty years -- it makes no difference, you will remain strangers. Always and always you will be strangers. Accept the fact that we are strangers; that we don´t know who you are, that you don´t know who I am. I myself don´t know who I am, so how can you know? But people are presuming that the wife should know the husband, the husband is assuming the wife should know the husband. Everybody is functioning as if everybody is a mind reader, and he should know, before you say it, your needs, your problems. He should know, she should know-- and they should do something. Now this is all nonsense. Nobody knows you, not even you, so don´t expect that anybody else should know you; it is not possible in the very nature of things. We are strangers. Perhaps by chance we have met and we are together, but our aloneness is there. Don´t forget it, because you have to work upon it. Only from there is your redemption, your salvation. But you are doing just the opposite: how to forget your aloneness? The boyfriend, the girlfriend; go to the movie, the football match; get lost in the crowd, dance in the disco, forget yourself, drink alcohol, take drugs, but somehow don´t let this aloneness come to your conscious mind -- and there lies the whole secret. You have to accept your aloneness, which in no way you can avoid. And there is no way to change its nature. It is your authentic reality. It is you. Vir: Osho

Sprejemanje? Česa? Tega trenutka. Zakaj je to potrebno. Ker karkoli drugega je upiranje sedanjosti, zavračanje sedanjosti, tega trenutka. In to je stanje našega lažnega jaza (ego). Ker takšen trenutek, če nebi "smel bit" nebi bil, ker je vesolje/Bog/duh vsemogočen, in zagotovo nebi dopustil nekaj, kar se nebi smelo zgodit. Karkoli se zgodi, ni ne dobro ne slabo, le naša interpretacija določi, kakšno to je. S tem ko ego zavrača ta trenutek, se naredi bolj pomembnega kot to kar je, je moralno nadrejen temu kar je. Moralno nadrejen prometnem zamašku ali kakršnakoli druga situacija že v tem trenutku je. (V absolutnem čas ne obstaja (vedno ga doživimo kot TA TRENUTEK, obstaja pa kot preteklost in prihodnost le v našem UMu), tako kot v absolutnem ne obstaja Sončni vzhod ali Sončni zahod) Na primer, prometni zamašek, nam se pa zelo mudi, na še bolj pomemben sestanek. "Kako se je lahko to ravno meni zgodilo, pa glih zdej,* " Ali bomo z obtoževanjem, pritoževanjem, dretjem, zavračanjem, negativno energijo nasploh kaj izboljšali? Ne samo, da se ne da nič s tem izboljšat, še več, zgubljamo svojo lastno energijo. Sploh pomislimo koliko škode povzročamo lastnemu telesu (in ljudem okoli nas). A ni vse skupaj malo NORO? Nezavedno? Bi to počeli, če bi se zavedali kaj počnemo? Bi to počeli, če bi vedeli da imamo izbiro? Bi to počeli, če bi poznali svojo pravo naravo? Seveda ne. V tistem trenutku nas nekaj prevzame in se tega se ne zavedamo. Hrani se z našo negativno energijo, z našim upiranjem, našim trpljenjem. Brž ko se zavemo kaj počnemo, da se upiramo nečemu kar je, to bitjece (lažni jaz, ego) zgublja moč. In zato je sprejemanje toliko pomembno, sprejemanje tega kar JE. Pa najsibo karkoli. Ego bo uporabil raznorazne trike, da se temu izogne, ker ve da v takem stanju ne more preživet. "Tole lahko sprejmem, ampak tega pa ne morem." Vse je 'potrebno' sprejet, čisto vse. Če se nam bo kaj upiralo lahko uporabimo frazo, "tudi to sprejmem". Če nekaj sprejmemo, to še ne pomeni, da potem nič ne naredimo. Če je seveda možnost, ker v prometnem zamešku je ni. Naredimo, vendar naše dejanje ni čustveno nabito, ni polno negativnih energij. Če vam v restavraciji prinesejo slabo hrano, pač poveste da zamenjajo. Brez nekih obtoževanj ali slabe vesti. Sprejmete situacijo takšna kot je, nato pa nekaj naredite, brez negativnih energij. Če izhajate iz upiranja, negativnosti, je vse skupaj že v samem začetku zgrešeno. Vse spremembe, vse želje po boljšem svetu, vse želje po izboljšanju odnosov.. To velja prav tako za odnose z drugimi, in odnose s samim seboj. "Joj, pa glih zdej sem se razjezil, ko se nebi smel, pa že toliko časa delam te tehnike, pa še vedno". Spet se upiram temu kar je. "Sedaj sem se razjezil, ok, sprejmem to, se ne upiram temu kar je." Zakaj bi iz tega delal problem, zakaj bi se zaradi tega obtoževal. Na ta način hranimo svojo negativno energijo, svoj lažni jaz, ego. Brž ko pa stvari, situacije, ljudi, sebe sprejmemo, pa se odpre nova, globlja dimenzija. V stanju sprejemanja se dogajajo čudeži. Čimvečkrat sprejmimo ta trenutek tak kot je. Kadar se bomo opazili, da se nečemu upiramo, sprejmimo. Najprej to, da se upiramo, in potem še nastalo situacijo. Na začetku morda ne bomo takoj odkrili svojega upiranja, nesprejemanja. Nič hudega. "Aha, upiral sem se temu kar je." Večkrat bomo to prakticirali, bližje bomo izvoru upiranja. Sčasoma bomo odkrili upiranje med situacijo, nato pa že ob samem izvoru. Ne delajmo sedaj problem iz tega, da smo se nečemu upirali, sprejmimo to. Tako enostavno vse to je. Zveni abstraktno? Mogoče ja, mogoče ne, Verjamem pa, da vam je sedaj za malenkost bolj jasno. Ali ste pa zaradi kratke razlage še bolj zmedeni, kar je tudi vredu. Ali pa vse razumete, in boste zelo kmalu pozabili, če tega ne boste prakticirali in obnavljali DNEVNO. Za več in boljše razlage si lahko preberete, ali še bolje, poslušajte, kaj od Eckhart Tolle-ja, Osho-ja in ostalih "razsvetljenih mojstrov".

Živjo. A kdo ve kaj se dogaja s tem človekom , nikjer ga ni nič videt/slišat, prav tako ne dela njegov link http://duhovni-tempelj.com Priporočam pa vsem da si preberete njegov BLOG in poste na POZITIVKAH (vis-animi) http://www.pozitivke.net/users.php?mode=profile&uid=2524

Valda, ko ja pa je toliko lažje jambrati Po drugi strani pa treba razumet, da je veliko lažje in krivit druge. Sploh če se človek ne počuti zadosti močnega. Čemur pa so namenjene vse družbene institucije, da ti spodkopljejo samozavest. Tko da po eni strani treba razumet take ljudi, da če so celo življenje o tem poslušal, da nikol niso vidli druge poti, je težko da se bodo kar naenkrat določili. Tud jest včasih dvomim, pa sem ogromno slišal in prebral in izkusil o vseh teh stvareh. Tk da iz tega vidika čisto zastopim. Najprej treba človeku pokazat njegovo MOČ. Kako to naredit, je spet drugo vprašanje. Najbolje tko, da jim daš kej za glodat - kakšno vprašanje. Ne da jim poveš celo teorijo, recimo. Ker tak al tak ne bodo nič kapiral. Vprašanja za glodat, se mi zdijo najboljša. Širjenje zavedanja, DNEVNO. Ne recmo da eno knjigo prebereš, pa jo pol daš na stran, al pa greš na neko delavnico, pol je pa to to.. Treba to dnevno delat.. sej če pogledamo koliko časa smo bili pogojeni, in zdej kr naenkrat pričakovat uspeh je precej utopično. (Se zna zgodit, da je toliko trpljenje da poči in se ego razblini.. sam to je ze druga zgodba) Ja "ukvarjanje z drugimi" je seveda smiselno, do neke mere. Ne preveč in ne premalo. Je pa tud tko, da doskrat slišim da tej k se odprejo, zelo radi jambrajo. Skor bi lahko rekel, da hočejo jambrat, hočejo bit ubogi, hočejo biti žrtve. In je to verjetno spet... iskanje identitete. Vsak hoče bit v nečem poseben, da se ga po nečem prepozna. "Ne morem bit uspešen, bom pa prepoznaven po svoji nesreči". Če bi to dali stran, kdo bi potem bili? "Prednosti: * Prejemaš trajno sočustvovanje in pozornost svojih prijateljev. * Imaš trajni izgovor, zakaj se ne moreš osredotočiti na svojo kariero. * Imaš izgovor za prenajedanje in za zdravju škodljive navade. * Se lahko izogneš soočanju s svojimi napakami, ker si preveč zaposlen ali zaposlena z zavračanjem krivde na partnerja, saj je en sam krivec v najinem odnosu. Ne glede na to, kako vneto zatrjujete, kako zelo si želite biti zadovoljni sami s sabo, boste nezavedno še vedno zasvojeni s prednostmi, ki ste jih deležni, ko igrate vlogo nesamozavestne osebe. " Iz: http://www.mojuspeh.com/geeklog/article.ph...p;query=neuspeh Še to bi te vprašal, EC. S psihoterapijo se ukvarjaš poklicno, oziroma maš zato primerno izobrazbo, ali je to prišlo samo po sebi? Tole si preberi, zna bit kej koristnega O astrologiji pa kje drugje, da naumo potli sam o tem govorli ;-)

Tud če bi bli v idealnem svetu, bi na nek način bilo potrebno služit družbi. V tej civilizaciji je hec edino v tem, da služimo v svojo škodo. Da je to "služenje" sredstvo kontrole.. Se pa stvari bistveno popravljajo. Kmalu bo sam padlo, kot hiska iz kart. Tk je slišat, ja. Torej, če nisem zadovoljen, ne delujem v Božje zadovoljstvo..

Kaj pa potem to, ko se dostikrat sliši, da je UM naš projektor? Jest na to bolj gledam iz tega stališča, da nekej pride nasproti z namenom, da določene stvari razčistiš. Al je dobro al slabo, nima veze. Obtoževat se, narediš sam še večjo škodo. Pojem sprejet odgovornost za drugega pa tudi meni ni jasen. Lahko se potrudiš do neke meje, naprej je pa odvisno od človeka samega in na to imaš dokaj malo vpliva. Sploh pa, čemu sploh želja imeti vpliv na druge? Če izstopiš iz povprečja, norm, je življenje bolj pestro s tem pa tudi nekoliko "nevarnejše". In če se bojiš za svoje življenje, potem si v težavah. The Secret govori ustvarjanju prihodnosti z zavestnimi mislimi, torej s pozitivnimi mislimi.. Meni osebno ta film ni všeč, ker spusti bistvo. Je pa vprašanje, kakšen je bil namen? Ker povedat bistvo (zaupat življenju) za tako veliko število gledalcev enostavno ne gre.. Sam tu spet delamo razlike med, moja družina in drugi. Svojo družino imam bolj rad kot ostale ljudi. Čemu ne imeti vseh enako rad? Lahko imaš posvojenega otroka enako rad kot svojega? Zakaj DA, zakaj NE? Samo zato, ker ni TVOJ, si zasluži manj ljubezni. Kaj pa duša? Mogoče je pa duša s teboj v sorodu. Sej nismo samo iz telesa in uma. Aja.. bi moral zapast v droge, alkohol, nočne zabave z dneva v dan? Prejt ko se bo začel spraševat o teh stvareh, prejt bo razrešeno. In potem bodo toliko boljša prihodnja leta. In čedalje več ljudi to ugotavlja. Čemu torej biti cele dneve v službi? Kaj pa če nisi? Toliko si pomembna kot stol na katerem sediš, kot muha na oknu, kot krava v štali. Čemu delati razlike, ko je pa v svojem bistvu (duhu) vse povezano? Ja... Glasovi v glavi.. tale zgodbica je fino. An old Cherokee is telling his granddaughter about a fight that is going on inside himself. He said it is between two wolves. One is evil: Anger, envy, sorrow, regret, greed, arrogance, self-pity, guilt, resentment, inferiority, lies, false pride, superiority and ego. The other is good: Joy, peace, love, hope, serenity, humility, kindness, benevolence, empathy, generosity, truth, compassion and faith. The granddaughter thought about it for a minute and then asked her grandfather, "Which wolf wins?" The old Cherokee simply replied, "The one I feed." -Unknown Author- Native American Story

Prihod je že ali še že dogaja. Vendar to NI v fizični obliki, vendar se to dogaja V človeku, znotraj. Lahko bi rekli temu tudi dvig zavesti. Soočanje s samim seboj in s svojimi vzorci, predvsem preko odseva "drugih" ljudi in raznoraznih (nesrecnih) dogodkov.

Ker je materialno odsev duhovnega, lahko zmanjšamo onesnaževanje le preko notranjega miru. ;-)

P.S. pozabil sem še omenit INTUICIJO (od kod pride?) ter vprašanje, kdo ustvarja realnost ŽIVALIM, RASTLINAM, STVAREM? In kako oni dojamejo realnost?

Sam to nima nobene veze z razlago razsvetljenja = dvig nad misel. In tega je v naših življenjih ogromno. Recimo ko se nekam zazreš in zgolj gledaš, ali pa ko nekaj z vsemi 100% počneš, ko preteklost in prihodnost ni pomembna. Niste povedal, čemu se trudit dosežt razsvetljenje, če naj bi se šlo potem od začetka (ker je življenje tako ali tako KROG). In pa, ali so neumneži/norčki (fool), živali, rastline, stvari po vaše razsvetljeni?

Pa saj ogromno današnjih razsvetljenih mojstrov zapisuje svojo resnico, na zelo razumljiv način. Nekaj vsak dojame, v kolikšni globini je pa seveda drugo vprašanje. Živiš jo, pa se ne zavedaš tega, ker imaš istovetenje z UMom pred seboj, ja.

Malo nenavaden odgovor na vprašanje, bistveno se mi pa zdi, da vsak pri sebi razmisli kako vidi te stvari. 1. Realnost ustavarjamo sami, s svojimi mislimi. Splošna trditev pri »duhovnih iskalcih« je, da sami ustvarjamo svojo prihodnost. Torej smo sami povzročili stvari, ki so se nam zgodile. Tako dobre kot slabe, sprejmemo odgovornost zase in za svoja dejanja. Res je, da lahko ogromno naredimo z vizualizacijo in afirmacijami, ter ostalimi stvarmi. a) zavestnimi Negativno. To so vsi strahovi, paranoje, pričakovanje slabega, pričakovanje nesreče, trplenja, zapiranja možnosti, »nisem dovolj dober«, »nisem primeren za to«, »tega pa jaz ne znam«, »jaz pa nisem za te stvari«,... Te stvari so nam vsiljene iz družine, okolja, medijev, religije, izobraževalnega sistema, družbe na splošno. Stalno smo v strahu in v pričakovanju negativnega, ne verjamemo v svoje sposobnosti, v svojo moč in si zapremo vse izhode. Vsak dan sproti. Pozitivno. To je recimo takrat, ko ugotovimo, da imamo mi sami moč, da si naredimo tako realnost, ki jo mi hočemo. Si vizualiziramo, ponavljamo afirmacije, sporočamo svoje zahteve vesolju, stalno mislimo na neko stvar (The Secret), stvari jasno napišemo na papir in jih vsak dan ponovimi in podobno. Ja je res, na ta način lahko marsikaj ustvarimo, tudi takšne stvari, ki se na prvi pogled zdijo nemogoče. Vprašanje, ki se mi tu postavlja je edino to, čemu bi to počeli? Smo v določeni situaciji in hvaležni za to kar imamo, pa četudi je zelo malo, vendar kljub vsemu pa hočemo zase več, ker si to zaslužimo. »Živeli naj bi v obilju v vseh pogledih« tako materialnih kot duhovnih. Torej valda hočem več in boljše stvari, sem sicer zadovoljen s sedanjim, a še vedno hočem več in boljše. Še to je tu pomembno, da naj bi te stvari počeli dnevno.. Ne vem kako je z vami, a meni se zdi to ogromno dela. Recimo se ti zgodi neka slaba situacija in se vprašaš, kaj je v meni bilo takega, da je to povzročilo, katera misel ni bila vredu? Predvsem pa to, čemu sploh ustvarjat svojo lastno prihodnost? Mar menimo, da tisto kar pridebo slabo, če sami ne bomo nič naredili? podzavestnimi Prepričanja (močno zakoreninjena prepričanja), mogoče tudi vzorci (najbolje se kažejo takrat, ko nam nekdo stopi na žulj) Negativne. To se najbolje pokaže ko se podamo na pot »osebne rasti«. Se trudimo bit dobri, pozitivni, si ustvarjat svojo prihodnost, kljub temu pa doživljamo še vedno veliko neuspehov in nesreče. Sploh ne vemo, kaj bi morali še drugače naredit, da bi se kaj spremenilo? V resnici so pa naša podzavestna negativna prepričanja in negativni vzorci tisti, ki nam ustvarjajo realnost. S kakšnim namenom? Pozitivnimi. Kaj je pa sedaj to? To pomeni, da smo podzavestno/globoko prepričani, da se nam bodo zgodile dobre stvari. Od kje pa nam to, to je tko kot da bi zaupali življenju? Torej tu ne rabimo več vizualizacije, afirmacij? 2. Realnost je že ustvarjena Torej mi sploh nimamo vpliva, smo zgolj lutke, nekdo drug vpliva na našo realnost, oziroma še huje, realnost je že ustvarjena. Torej s svojimi mislimi nimamo nekega bistvenega vpliva na potek dogodkov. Kaj pa moja svobodna volja? a) Negativna. Ja, če verjamemo, da je realnost že ustvarjena in je negativna, pol smo v dreku. Torej verjamemo, da nam je bilo namenjeno mučeniško življenje, da moramo trpet, da Bog hoče da trpimo.. Pol imamo na izbiro, ali stalno jambramo ali pa vzamemo stvari v svoje roke, in vizializiramo, si ponavljamo afirmacije? Pozitivna. To je pa čisto nekaj drugega. Realnost je že ustvarjena zame in za vsakega posebej, za povrh je pa še pozitivna. WAW. Sam, od kje pa vso to trpljenje in tragedije po svetu? In to se mi zdi bistveno, ker karkoli drugega je borba proti življenju samemu. Bojujemo se s tistim KAR JE, ker mi mislimo da tega nebi smelo biti. Ampak je! In tega nismo pripravljeni sprejet, uvidet. Res je da je na svetu ogromno gorja, a vendar se je potrebno vprašat kdo ali kaj povzroča hudo? Naša borba z življenjem, naše upiranje temu kar je, zavračanje sedanjega trenutke, iskanje zadovoljitve v prihodnosti. Tu pride v poštev naša svobodna volja, lahko se odločimo da zaupamo življenju ali da ne. Vendar slej ko prej, nas življenje pripelje tja kamor hoče, če ne v tem pa v naslednjih življenjih. In borba z življenjem povzroča hudo v svetu. Ker smisel vsega trpljenja je v tem, da se kaj naučimo, da spoznamo da nam istovetenje z UMom dela le preglavice. Torej prihodnost je že ustvarjena, in je sama po sebi zelo pozitivna. Vendar pa, ko se mi s svojim iztovetenjem z UMom postavimo pred življenje, se začnejo težave. Predvsem se to vidi, če je ta UM negativno naravnan. Vendar tudi če je naravnan pozitivno, ni ravno najbolje, če menimo da nam bo prihodnost prinesla nekaj slabega. A se vam ne zdi tu ena velika SVOBODA, da pustimo prihodnosti prosto pot, da zaupamo življenju. Na ta način se lahko posvetimo sedanjemu trenutku 100%, ker nas za prihodnost ne skrbi, ker že vemo da bo dobra in ji zato pustimo prosto pot. Pa četudi nam prinese kaj »negativnega« vemo da je to le zaradi tega, da v sebi še spucamo določene stvari. Tudi dosti bolj brezskrbni smo na ta način, strah izginja, čedalje bolj. Skratka, da se ne bojimo za življenje, da v sebi prepoznamo neumrljivost. Recimo, vsi ti boji proti globalizaciji v svetu nosijo v sebi toliko negativnosti, tolikšen odpor do tega kar je, tolikšno borbo proti življenju.. kam vse to pelje? Kaj potem ko tega ne bo več, proti čemu se bodo borili tedaj? Vedno bo nekaj, proti čemur se bomo bojevali, če ne bomo zaupali življenju in mu pustili prosto pot. Pa še en primer, sprehod skozi gozd. A ni najbolje zaupat življenju in it, pa karkoli naj se že zgodi, kot pa da bi prekrival svoj strah z vizualizacijo in podobnim in se delal da strahu nimam, hkrati se pa bal za »svoje« življenje. Še »huje« seveda je, da ne grem v godz in doma posedam in gnijem. Al pa, da smo se odločili za nek projekt, ki nam v osnovi ne leži. Odločili smo se zaradi ugleda, boljše plače, ker bi sicer težje napredovali v službi. Na izbiro smo še imeli, da bi pomagali prijatelju na našem ljubem področju. A se seveda za slednje nismo odločili, ker smo si ustvarili drugačne prioritete. Drugim smo dali prednost pred seboj... Izkušnje razsvetlenja opisujejo neverjetno lahkotnost, in da življenje živi tebe (in ne obratno). Razsvetljenje je pa zgolj dvig nad identifikacijo z mislimi, z UMom. Torej je življenje samo po sebi lepo, dobro, pozitivno... In če boste pozorni, vsi to povdarjajo. Meni ljubi: Eckhart Tolle, Osho, Martin Konc, Katie Byron,.. Vsak na svoj način govori o teh stvareh. carpe diem

Nisem strokovnjak za svete spise, pa me zanima, kje vse je SVOBODNA VOLJA omenjena, poleg Biblije (če se ne motim). In če lahko daš nekaj konkretnih linkov. Se oproščam Unis. A ni tale forum tak zlo dober "ego tester"

Fajn tema. Nekej komentarju prebral, ostalo preletel, prebral tudi oba original članka. Super, vendar ena zadevca rabi diskusijo (v drugi temi). Kar je citirano je v NAREKOVAJIH. »Kako torej postati in ostati srečen/duhoven? Izogibanje težavam in negativnostim v nas samih je značilnost naše narave. Vendar pa, kdor se izogiba težavam, se prav gotovo uspešno izogne tudi sreči.« Najprej se treba sploh vprašat, zakaj obstajajo težave, negativnost in vse to. Če je vse tako kot treba.. Verjetno ne zaradi tega, da bi od njih bežali, marveč zaradi tega, da jih premagamo, da gremo PREKO njih, ne daleč naokoli, al pa da jih nekam pokopljemo. Ker kamorkoli gremo, ne bomo mogli zbežat, vedno bodo z nami. Slej ko prej bo prišel čas soočenja, in dlje kot odlašamo, hujše bo postalo. »Takoj pa, ko prevzamemo pobudo za svoj napredek in odgovornost zase v svoje roke, se pričnemo ukvarjati izključno sami s sabo, ker nam postane popolnoma jasno, da so naše misli in občutki (o drugih) izključno naša stvar in z drugimi nimajo nobene realne veze. Spreminjanje drugih je le beg začetnika pred soočanjem s svojo globjo resničnostjo.« - najbolj šokantno je to, ko ugotoviš da drugih sploh ni potrebe spreminjat, zakaj bi le jih. Saj so popolni, to kar vidimo je le njihov ego, njihovi vzorci, njihov lažni jaz. In če hočemo spreminjat, potem skozi nas deluje naš lastni ego. Delamo problem, bojujemo se z življenjim samim. To je tko, vendar jaz vem da to nebi smelo biti tko. To se meni nebi smelo dogajat. Ja pa se. Pa se nebi smelo. Ja pa se.. Boj proti življenju samemu. Namesto tega raje spoznajmo, da je vse popolno kot je. Od kod sploh potreba po spreminjanju drugih? Od tod, ker rabimo druge da nas bodo naredili srečne, rabimo stvari, situacije da nas bodo osrečile. Ker sami ne moremo biti srečni, ker v sebi ne najdemo tega miru. In dokler ga v sebi ne bomo najdli, bomo od drugih zahtevali da nam ustrežejo. Ti pa seveda ne morejo izpolnit naših zahtev, niti niso dolžni. Ko gremo preko ega, spoznamo svojo pravo naravo, svoj lastni vir miru, sreče, ljubezni. Tedaj pustimo življenju da je takšno kot je, in se mu ne upiramo. Sprejemamo vse kar pride na pot. »In iskreni pristop k duhovnosti in delu na sebi pomeni edinole ukvarjanje s samim s sabo.« Kdo se ukvarja sam s seboj. Kdaj bo zadosti. Recimo psihoterapija... lahko traja celo življenje, pa se bomo vedno verteli v enem in istem krogu. Ker z umom rešujemo težave, ki jih je naredil um. Seveda, do nekatere meje je očitno tudi to potrebno. Ker ne moreš enmu, k je čisto na tleh govort, da je vse to le iluzija, da naj se poglobi v svojo situacijo. Da žačne živet življenje v tem trenutku. Da so vse te njegove težave le v UMu, in od tod neresnične.. No, ali pa tudi, zakaj pa ne. Sam verjetno nebi veliko folka ostalo... Ker ljudje hočejo jambrat, hočejo bit ubogi, in hočejo, da drugi poslušajo o tem. Iskreni pristop k duhovnosti je čim globlja navzočnost v sedanjem trenutku. Delat eno stvar z vso svojo navzočnostjo. To, da se vidimo preko misli, čustev, telesa, preteklosti, prihodnosti. Da zaznamo nekaj, kar je neumrljivega v nas. »Kakšna je moja resnična odprtost in predanost Bogu, če sem pa venomer izrazito nestrpen do svojih negativnih lastnosti in tako tudi do drugače mislečih?« Ni treba nič zanikat, le sprejet. Ker so neresnični, obstajajo v UMu, kar pa z našo pravo naravo nima kaj dosti veze. Napajamo jih s tem, ker jim dajemo veljavo, ker se z njimi identificiramo. »Kakšno resnično vrednost imajo duhovne izkušnje, če pa jih ne znamo uporabiti v svojem življenju oz. če se ne odražajo v naši komunikaciji, kreativnosti, fleksibilnosti in izvrševanju dolžnosti?« DA. Le beg pred samim seboj verjetno. »Kako naj pričakujemo, da se bodo razmere na svetu, v Sloveniji ali pa vsaj v naši družini izboljšale, če IMAMO MI SAMI S SABO VELIKE PROBLEME? Družba je vendar sestavljena iz posameznikov, vas, mene in drugih.« Jest nimam problemov, drugi jih imajo z menoj. Ne rabim sebe spreminjat/sprejemat, kar poglej kaj vse se v svetu dogaja, najprej mormo tist pošlihtat, pol bom pa še jest sebe. HA »Veliki modrec in Vzhoda pravi: "Vsi modreci, svetniki in vsi Glasniki Boga, ki jih je svet videl, so dosegli vse kar so, s trdim delom in naporom. S svojim trdim delom so spremenili Naravo samo. Zato vedite in nikoli ne pozabite, da lahko s trdim delom naredite vi tudi to, kar še Bog ne more. S trudom in trdim delom lahko spremenite tudi smer, ki jo je začrtal sam Bog!«« Torej sem jaz več kot Bog? Več kot življenje samo. Jaz sem nad življenjem? "pomembno se mi zdi tudi to, da za svojo pomoč ne pričakuješ nobenega plačila, torej da za pomoč ne računaš na denar ali katerokoli drugo materialno dobrino. niti na svojo slavo in dobro ime...." Saj verjetno tudi ti ogromno dobiš od tega ko nudiš pomoč, torej gre zgolj na izmenjavo energij.. Je pa res, da resnična pomoč, služenje, izhaja iz ljubezni. Nič ne pričakuješ, če pa kej dobiš se pa ne braniš. "Se pravi, s kom se ti pravzaprav ukvarjaš, ko se ukvarjaš z drugimi? Ali pa s svetom "zunaj" sebe?" Ja ukvarjaš se seveda s samim seboj, ker ti na drugem vidiš le to, kar verjetno pri sebi pogrešaš/preziraš. Torej so drugi tvoje ogledalo. Spet se pa treba vprašat, s katerim delom sebe se ukvarjam? "Sicer pa je vse projekcija nekoga in se še zmeraj lovim v tem, ali naj projekcije drugih nekako presežem tako da jih dovoljujem kakršnekoli že so, al naj vlagam energijo v dokazovanje nasprotnega, če se z njimi ne strinjam. Dokaj brezplodno početje v večini. Vseeno pa morda ni narobe vsaj povedati, da ni tako. " Vendar se čuti, s kakšnim tonom in na kakšen način ti to poveš. Zelo hitro se lahko ta oseba čuti napadeno, ker napadaš stališče, on se pa istoveti s stališčem - njegov ego. Narediš lahko bistveno več škode kot koristi. In tudi vsak razume le to kar mu je blizu, in na čisto svoj način. Čist zadosti je da mal špičiš, daš kej za glodat. Predvsem pa je pomembno, da to pokažeš s svojim zgledom. Ker če nebi nihče nič nikoli povedal, potem tudi mi verjetno nebi bili tukaj. "Pravijo da se najlažje učimo tako, da druge učimo. Hm, men se misel, da nekdo sebe tako uči nič kaj ne dopade, pa vendar se morm kar večkrat sprijazni s tem. " Učijo te situacije. Nasprotje tega pa je, »slepi vodi spelega« Sam jest se bolj nagibam da se skupaj učimo, je pa seveda fino, če nekdo vse to v nulo razume in zna razložit. Recimo razlaganje snovi na fax-u; ali se učiš v enakovredni skupini ali pa greš do nekoga, ki ti vse na primeren način razloži. Unis je reku, da »brez mene svet nebi obstajal«. HA, kakšna iluzija. Ti in tvoj ego nebi videl sveta takega kot ga vidi sedaj, svet bi bil pa še vedno takšen kot je. Seveda, AMEN. Zato pa večina ljudi, ki so dosti prepotovali, ne gleda poročil, športa in ostalih neumnostih. Oziroma če gleda, gleda to z rezervo, se ne ujamejo v njihove igrice. Je pa še vedno potrebno videt kam vse skupaj pelje, da dobimo približno sliko kam se usmerit, kar pa ne izvemo iz uradnih virov... Govorim o tem in podobnih zadevat

Povem kaj je um in ego, vendar mogoče rajši v kakšni drugi temi. A ni bla učas ena tema "EGO"? Zakaj bi se trudil doseč razsvetljenje sem mislil bolj iz tega stališča: Če verjamemo, da ko si razsvetljen se tvoj krog rojstva in umiranja zaključil (budisti) (meni se zdi bolj smiselno, da greš v višje dimenzije). Vendar krog se ne more zaključit, greš na začetek. Ker vse to je namenjeno le temu, da se ENOst izraža, izkusi. Torej, čemu hitet, če boš pa pol moral it še nekrat od začetka. A ni bolj uživat vsak trenutek, uživat življenje, oziroma živet življenje takšno kot je.... Sam to pa nej bi blo razsvetljenje po nekih definicijah...

Pa sej zakaj pa bi to moralo bit kaj kompliciranega? Eckhart Tolle: "Razsvetljenje je dvig nad misel." Pol omenja še to kar sem napisal, razistovetenje z obliko, spoznanje da smo neumrljivi. Sri Sri Ravi Shankar: " Živeti iz globin življenja, da te nobena situacija in nobene okoliščine ne preobremenijo, biti sposoben vplivati na okoliščine in situacije in ne pustiti, da one vplivajo nate, to je razsvetljenje. Če se znaš smehljati iz globin svojega srca, tam, nekje globoko v tvoji notranjosti, je to razsvetljenje. Smehljamo se, toda globoko znotraj nas nismo povezani s smehljanjem. Povezati se s tem smehljanjem, biti naraven, enostaven in nedolžen, to je razsvetljenje. Razsvetljenje ni dosežek. Veliko bolj je dosežek to, da se osvobodimo nevednosti, kajti razsvetljenje je naša prava narava. Iskanje razsvetljenja je šala. To je tako, kot da bi riba iskala ocean. Bilo je nekoč pred davnim časom, da so se ribe zbrale, da bi razpravljale o tem, katera je videla ocean. Toda nobena od njih ni mogla z gotovostjo reči, da ga je videla. Končno je neka riba rekla: »Mislim, da je moj praded videl ocean.« Torej so zgradile ribe velikanski tempelj, postavile vanj kip pradeda in rekle: »On je videl ocean. Bil je povezan z oceanom.« Razsvetljenje je pravo jedro tvoje biti. Če se potopimo v središče svoje biti in živimo življenje od tam, je to razsvetljenje. Vsi pridemo na svet blagoslovljeni z nedolžnostjo, toda ko se bolj in bolj razvija inteligenca, izgubljamo svojo sproščenost. Rojeni smo polni tišine, toda ko odraščamo, izgubimo tišino in se napolnimo z besedami. Kot otroci smo živeli v svojih srcih, toda sčasoma se preselimo v svoje glave. No, sprememba smeri tega potovanja je razsvetljenje. To je potovanje iz glave nazaj v srce, od besed nazaj k tišini, od inteligence nazaj k nedolžnosti. Čeprav je zelo enostavno, je to velik dosežek. Védenje te mora popeljati do čudovite točke »ne vem«. Smisel védenja je nevednost. Konec védenja te bo popeljal do strmenja in čudenja. Ozavestil bo tvoje bivanje. Skrivnosti so zato tu, da jih živimo, ne pa zato, da bi jih razumeli. Življenje lahko živiš popolnoma v svoji celosti in celovitosti. Razsvetljenje je stanje take zrelosti, da te nobene okoliščine ne pretresejo. Naj pride, kar hoče, nič ne more ukrasti smehljaja iz tvojega srca. Ne identificirati se z omejitvami, ampak čutiti, da ti pripada vse, kar obstaja v tem univerzumu, to je razsvetljenje. »Ne-razsvetljenje« lahko enostavno definiramo. Pomeni, da rečemo: »Spadam na ta kraj. Izviram iz te kulture.« Enako je, če otroci rečejo: »Moj oče je boljši kot tvoj«, ali: »Moja igrača je lepša kot tvoja.« Mislim, da je večina ljudi na svetu obtičala v tem mentalnem stanju. Samo igrače so se spremenile. Odrasli rečejo: »Moja dežela je boljša kot tvoja dežela.« Kristjan reče, Biblija je resnica, hindujec reče, Vede so resnica, in musliman reče, Koran je resnica. Slavimo neko stvar samo zato, ker izvira iz naše kulture in ne zaradi stvari same. Božansko izraža védenje v odvisnosti od časa in prostora vedno znova drugače in na novo. Če postaneš poznavalec vsega univerzuma in spoznaš, da prihajajo vse različne čudovite rože z lastnega vrta, je to razsvetljenje. Razsvetljenje je redka kombinacija nedolžnosti in inteligence, sposobnost, znati se izražati v besedah in istočasno biti zelo tih. V tem stanju je duh popolnoma v sedanjosti. Karkoli je potrebno, ti bo pokazano na čisto naraven in spontan način. Samo sediš tu in pesem teče skozi tebe."

Bi moral popravt naslov. Zanimiv mi je ta paradoks med (1) tem, da smo že na cilju, da nam ni treba nikamor it, ni treba iskat razsvetljenja, ker smo že razsvetljeni. Edino kar rabmo narest je odvrečt vso to prtljago. (2) osebnostno rastjo.. katera večinoma poteka na umskem nivoju. Rabim samo še tole in bom prispel.. kar se pa seveda nikoli ne zgodi. Ker vedno bo še čisto nekaj malega kar morem naredit.. Smiselno bi edino bilo, če osebnostna rast pomeni, da se čedalje bolj poglabljamo v sedanjost, da smo čedalje bolj prisotni v tem trenutku. Da čim večkrat vidimo stvari preko fizične oblike. Pri čemer pa UM pravzaprav ne igra nobene vloge - je verjetno koristno pridet do neke stopnje razumevanja tudi na umskem nivoju. Ne moremo pa preku um-a dojeti bistva. To bi pa kr blo. Amen. And yet we are so lost in DOING. DO DO DO... Mogoče je še eno zanimivo (na umskem nivoju sevede) vprašanje, kdaj mislte da boste "dosegli" razsvetljenje?

Pri vsem tem sem pozabil na mojo definicijo. Razsvetljenje je dvig nad misel, dvig nad miselni tok. To, da se ne poiztovetimo z obliko; z mislimi, telesom, znanjem, osebami okoli nas, materialnimi stvarmi, kaj drugi mislijo o nas. Da se povežemo z virom ljubezni in energije v sebi. To, da v svetu oblik (ljudje, živali, rastline, stvari) začutimo nekaj več, začutimo notranje bistvo, BOGA.

Kaj je to? Čemu bi se človek sploh trudil to doseči. Življenje je krog, tudi duša potuje v krogu. Rodi se kot nevednica in tekom reinkarnacij si širi svojo zavest in postaja čedalje bolj etična, dokler ne postane razsvetljena? Potem se konča potovanje v tej dimenziji in gre v naslednjo? Ali kako? Skratka, če se po tem potovanju, ko doseže rrazsvetljenje vrne spet na začetek, potem se sprašujem čemu bi se trudli doseči razsvetlenje, čemu imeti to za takšen dosežek? Po drugi strani je pa to paradoksalno, "doseči razsvetljenje". Ubistvu treba le spoznat, da smo že razsvetljeni, kar nas ovira pred tem je le oblak UMa. Pred tem, da bi to v resnici spoznali. Najbolj zanimivo pri vsem temu pa je to, da vemo kaj je to razsvetljenje, pa vendar ga ne začutimo s celim človeškim bitjem. Ego, ki je identifikacija z UMom, je tako prebrisan, da se skrije in prebije kamorkoli hoče. In kjer je UM je ponavadi tudi EGO. Torej, če se tudim doseči razsvetljenje, če delam iz tega problem, ker nisem že razsvetljen, ker imam še vedno toliko identifikacije z umom, potem je to spet ego. Ego skozi zadnja vrata. EGO, ki se trudi nekam prispet. Po drugi strani pa vemo, da smo že tam. Vemo, naj bi bili. Tega tudi sam nisem dokončno občutil. In če prav razumem, potem ko si v tem stanju naj bi življenje živelo tebe in ne obratno, če lahko tako poimenujem te pojme. Življenje mene živi, kaj pa potem moj UN, a ga sploh še rabim? Pol sem skor tko kot rastline, in živali in narava, ko nekaj naredi pa niti ne ve zakaj, le naredi to. Čuti vzgib in to naredi, kaj pa presojanje in te zadeve? Potem vse to izgine, mar ne? Ampak ali življenje ve kako lahko preživimo v tem svetu. Ker je dosti ljudi, ki so na ta način zabredli. Drugi se pa preživljajo z denarjem in podporo drugih iskalcev resnice. Zakaj si pa recimo ne najdejo temu primerne službe. No, sem skrajno nepravičen. Saj vemo da vsi umetniki, sportniki, kulturniki, politiki, javna uprava živijo na račun ljudstva, in denarji tukaj niso majhni. Torej zakaj nebi mogel potem razsvetljeni človek živeti na račun drugih. No, saj drugi pridejo zato, ker jim nekaj daje, torej le ni vse tako nesmiselno. Denar damo tja, kjer čutimo da bomo nekaj dobili.. Pa če sem čisto iskren, je to spet čisto svoja zgodba. Predvsem zaradi pranja možganov sodobnega marketinga... Seveda! Obstaja trgovanja na materialnem nivoju, in na nivoju čustev. Zakaj bi moralo vse imeti ceno le na materialnem nivoju. Torej razsvetljenje.. verjeetno obstaja tudi več stopenj. In zanimiv paradoks je tudi ta, da smo že na cilju, pa vendar slišimo toliko o osebnostni RASTI, o duhovnih ISKALCIH, o VIŠANJU zavesti. Kaj vse to pravzaprav pomeni? Torej, po eni strani sem že na cilju, po drugi morem pa še vedno zrasti. Raste MOJ um, MOJA zavest, MOJA duša. In ko bo vse to dovolj zrastlo bom razsvetljen? Ampak jest sem že razsvetljen, čemu potem potrebujem rast? Samo še malo, pa bom na cilju.. prihodnost. Ta pa ne obstaja – na najvišjem nivoju. Na nivoju uma, duše, rasti zavesti pa obstaja. A bomo sploh kdaj raztumeli te pojme? Pa tudi če bi jih razumeli, a bi nam to kaj pomagalo? Vedno bomo našli nekaj, česar ne bomo razumeli. Ker vse to skušamo dojet preko uma, um je pa ustvarjen da postavlja vprašanja. In s tem ni nič narobe, ker na ta način rastemo. In spet, kdo raste? Naš um, naša zavest, naša duša? Po drugi strani pa vemo toliko o naravi, drevesih, živalih, o človeku.. Poglejte psihologijo, toliko vedo, pa jim to kaj pomaga. So zaradi tega kaj bolj človeški, imajo zaradi tega bolj pristne človeške odnost. Toliko vemo o drevesih, pa smo jih sposobni začutiti? Ne, ker jih spoznavamo le na površinskem nivoju, na umskem nivoju. Svet nalepk. Verjetno potrebujemo drugačno vrsto znanja, tisto znanje, ki nam bo širil zavest. Ki nam bo povedalo, da smo vsi eno, da smo vsi neomejeni in popolni takšni kakršni smo. Česar se pa ravno ne da dokazati, vsaj s temi tehnikami kot jih imamo v tem trenutku na razpolago. Pa je zato kaj manj veljavno? Da, za mnoge. Je pa sedaj tudi znanost že na tem nivoju, da priznava da stvari ki jih zaznomo s petimi čuti so le DELČEK tega, kar se v resnici dogaja. In da obstaja veliko stopenj, o katerih lahko govorimo in kjer obstajajo povsem različni zakoni. Na najvišji stopnji je vse ENO. In spet, je sploh bistveno, da te stvari razumsko dojamemo? Lahko grem do drevesa pa si mislim da ga čutim in da sva povezana, vendar ga v resnici ne bom čutil, ne bom čutil njegove energije. Četudi imam zelo široko raven zavedanja, pa še vedno ne morem ostati v sedanjem trenutku (kar je razsvetljenje), brez miselnega toka, ki mi to preprečuje. Razmišljam o pozitivnih stvareh, kaj vse bi moral še naredit, kako bi to in ono.... a še vedno je to miselni tok, ki mi preprečuje začutit globljo stran življenja, še vedno je to tisti nesmiselni tok, ki se ponavlja in mi kuri energijo.. Ego skozi zadnja vrata... Če delam problem iz tega, je to spet ego. ..Tako zgubljeni v delu, tako zgubljeni v razmišljanju, da smo pozabili zgolj BITI, biti v sedanjem trenutku. Če povzamem, protislovje med tem, da smo že na cilju, in da osebnostno rastemo. Ker nek del v nas raste, ki v drugih ljudeh očitno ne. Imamo neko širšo sliko. Zdej me pa zanima, zakaj ravno JAZ? In predvsem kateri del mene? UM, duša, podzavest ali stopnja zavesti. In spet, če bi bil razsvetljen vaše mnenje nebi vplivalo na moje počutje, tako pa verjetno bo. Ker se identificiram s tem postom, ker je ta post JAZ. In če boste napadli ta post boste napadli MENE. Lahko pričakujete, da se bom na vso moč branil. Še huje pa je, če boste vse skupej ignorirali. Mater sem pameten... Kteri del mene je to pisal?

HA. Večina legendarne muzke je nastala pod vplivom raznoraznih substanc. Čist tko.. ;-) Humor je zelo širok pojem.. poglej si, pa boš vidla na kakšen način on to prakticira.

Umrl je za zaradi "Pancreatic cancer" http://en.wikipedia.org/wiki/Pancreatic_cancer, pravijo da v miru. Rajše usmeri pozornost v to, kar je počel in na kakšen način. Če bi bil danes živ, bi zihr slišal velik o njemu. Hočem rečt, da je imel zelo dobra opažanja kaj se v njegovi državi ZDA dogaja, in ni ga bilo strah govort o teh stvareh, tko kot mnoge je in so rajši tiho.

Bill Hicks (16. December, 1961 -- 26. Februar, 1994) Dokej nepoznana oseba pri nas. Bill je bil komediant od 13. leta naprej, vzgojen v krščanski družini, študiral filozofijo. Umrl je pri 32ih letih, leta 1994 zaradi raka. Preveč kadil in preveč drog očitno. Imel je zelo dobra razmišljanja glede sveta, način na katerega deluje Amerika, kako mediji perejo možgane, nesmiselnost krščanstva, tudi "duhovno" so mu bile znane stvari (vse je eno, izbira med ljubeznijo in strahom). Je imel pa nekej štosov, k so na meji etičnosti, ampak kljub vsemu si zasluži vsaj malo pozornosti. Zanimiv mi je to, kako so nam določene stvari prikrite, sploh take, ki govorijo proti sedanji politiki. Verjamem da boste mnogi prvič slišal za tega človeka. Mejte v mislih, da je to govoril do leta 1994. Sedaj je pa 13 let pozneje, pa se mnogi se vedno ne zavedajo tega. Zalostno, ni kej. Nekej citatov, prevedenih (v komentarju bo original) in opremljenih z videom. ------------------------------------------ Bill Hicks - Positive Drug Story (5min) [+It's just a ride] http://www.youtube.com/watch?v=vX1CvW38cHA Nebi bilo dobro videti pozitivno zgodbo o drogah v poročilih? Da bi slišali v čem se gre, mogoče? Nebi bilo to zanimivo? Samo enkrat? "Danes, je mladi mož na drogi spoznal, da je vsa snov zgolj energija skrajšana na počasno vibracijo.. da smo vsi ena zavest, ki samo sebe doživlja subjektivno. Ni stvari kot je smrt, življenje so le sanje, in mi smo domišlija samih sebe." "Tu je vremenar Tom." BILL HICKS: it's just a ride (2min) http://www.youtube.com/watch?v=BTzNLhxPzjo Svet je kot vožnja v zabaviščnem parku. Ko se odločim da gremo na vožnjo mislimo da je resnično, ker je naš um tako močan. Vožnja gre gor in dol okoli in okoli. Ima vznemirjenja in neprijetnosti je zelo svetla, zelo glasna in zabavna, za nekaj časa. Nekateri so na tej vožnji že dolgo časa, in začnejo dvomiti: "Je to res, ali je to le vožnja?" Drugi so si to zapomnili in nam pridejo povedat. "Hej! ne skrbite, nikoli ne bojte se, saj je to le vožnja." In mi.. ubijemo te ljudi. "Utišajte ga! Veliko smo investirali v to vožnjo. Utišajte ga! Poglejte moj kup skrbi. Poglejte moj veliki bančni račun in mojo družino. To enostavno more biti resnično." To je le vožnja. Ampak vedno ubijemo te dobre ljudi, ki nam skušajo to povedati, ste kdaj to opazili. In pustimo hudobnežem vladati. Ampak to sploh ni važno, ker je le vožnja. In to lahko spremenimo kadarkoli hočemo. Samo izbrati moramo. Nič truda, nič dela, nič prihrankov in denarja. Izbira, takoj zdaj, med strahom in ljubeznijo. Oči strahu hočejo, da kupite večje klučavnice na vratih, da kupite orožje, da se zaprete. Oči ljubezni, namesto tega vidite vse nas kot eno. Tu je nekaj s čimer lahko spremenimo svet, takoj zdaj, v boljšo vožnjo. Vzemimo ves ta denar, ki ga porabimo za orožje in obrambo vsako leto in ga namesto tega porabimo za hrano, oblačila in izobraževanje revnih ljudi na svetu, kar bi več kot zadostovalo, niti eno človeško bitje izpuščeno, in lahko bi raziskovali vesolje, skupaj, tako notranje kot zunanje, za vedno, v miru. Bill Hicks - on the JFK Assassination (5min) http://video.google.com/videoplay?docid=-1123478329757426695 Kennedy, rad govorim o atentatu na Kennedy-a, ker je to zame lep primer, errr, zmožnosti totalitarne vlade da, saj veste, prireja informacije in nas tako drži v temi.................. Kakorkoli že, imajo okno (V "Muzeju atentata"), ki izgleda točno tako, kot je izgledalo na tisti dan. In je res natančno, veste, ker tam ni Oswald-a. "Ja, zlo dobro." Velika natančnost, veste. Res je, reče se "ostrostrelčevo gnezgo". Je zastekljeno in še škatle so nastavljene. V resnici ne morete čisto do okna, seveda je razlog v tem, ker niso hotli, da na tisoče Američanov vsako leto pride tja na način." [mimično pokaže pogled iz okna] "Nemogoče! Še ceste ne vidim. Sranje, lažejo nam. F***. Kje so? To ni mogoče." ........ Neverjetno. In veste kaj je čudno, odnos ljudi do tega. Ko govorim o Kennedy-u ljudje pridejo do mene: "Bill, nehaj govorit o Kennedy-u. Pousti to. To je bilo že dolgo časa nazaj, pozabi na to." In jaz sem potem, vredu, potem mi pa ne omenjaj Jezusa........ "Bill, to je bilo samo, saj veš, prevzem demokracije s strani totalitarne vlade, pusti to." Tako, pogruntali smo o čem se gre, pojdi v posteljo Amerika, vaša vlada je pogruntala kako se je vse odvilo. Pojdi v posteljo Amerika, vaša vlada ima spet kontrolo. Tu, tu so ameriški gladiatorji. Glejte to, utihnite! Pojdi nazaj v posteljo Amerika, tu so Ameriški gladiatorji. Tu jih je 56 kanalov. Glejte te nemuneže in čestitamo vam, da živite v deželi svobode. Tu Amerika, svobodni ste, da naredite kar rečemo, svobodni ste, da naredite kar rečemo. Bill Hicks on Marketing (2min) http://www.youtube.com/watch?v=gDW_Hj2K0wo Mimogrede, če je tu kdo iz oglaševanja ali marketinga, se naj ubije. Zgolj misel. Poizkušam sejati semena. Mogoče bodo en dan pognala. Pač se potrudiš. Narediš kar moreš. Ubijte se! isto resno. Če ste, se ubite. Čisto resno. Ni racionalizacije za to kar počnete, in ste Satanovi mali pomagači, vredu? Ubijte se. Čisto resno. Ste uničevalci vseh dobrih stvari, resno. Ne, to ni hec, če si mislite: "sledil bo komentar". Tu ni nobene prelete šale. Vi ste Satanovi pomagači, ki polnite svet z bridkostjo in svinjarijami. Vi ste zajebani in nas jebete. Ubijte se, to je edini način da rešite svojo dušo. Ubijte se. Sejem semena. Bill Hicks - Bullies Of The World (1min) http://www.youtube.com/watch?v=-M2EyCeInBw Mi smo kot 'bullies' sveta, veste. Smo kot Jack Palance v filmu Shane... Vrže pištolo pod noge pastirja: "Poberi jo." "Nočem težav gospod, vstrelili me boste." "Poberi pištolo." "Gospod, nočem težav. Ravno sem prišel iz mesta......... Nočem težav gospod." "Poberi pištolo." [bum bum] "Vsi ste ga videli. Imel je pištolo." Imam ta čuden občutek. Ker saj veste, le peščica ljudi vodi vse skupej.. to je res, to je dokazljivo. Nisem noben frik na zarote, dokazljivo je. Peščica, zelo malo številčna elita, vodijo in lastijo si koorporacije, kar vključuje tudi glavne medije. Imam ta občutek, da ne glede na to kdo je izvoljen predsednik, kot je bil Clinton, ni važno kaj obljubi v kanpaniji - bla bla bla - ko zmagaš, te zvlečejo v sobo polno dima, kjer sedi 12 kapitalistov. Sediš v tej zakajeni sobi, s stropa se spusti zaslon.. pride velik moški s cigaro in reče "zavrtite film". To je posnetek Kennedyevega atentata iz kota, ki ga nisi še nikoli videl.. In nato gre enkran gor, prižgejo se luči, se obrnejo k novemu predsedniku: "kakšno vprašanje?" "Errr, kaj je moje delo?" "Najprej bomo bombardirali Bagdad." "Velja..." Vojna proti drogam je fasta, absolutna farsa, vredu? To je vojna proti našim civilnim pravicam, to je vse kar je. To vojno uporabljajo da se bojimo jiti ven ponoči, da se bojimo en drugega, tako da se zaklenemo v naše domove in nam po korakih krčijo pravice. Lažejo o marihuani. Govorijo da te kajenje trave naredi nezainteresiranega. LAŽ! Ko si zadet, lahko narediš vse kot ponavadi ravno tako dobro.. zgolj spoznaš, da ni vredno prekteleta truda. Tu je razlika. Nič ne razumem, tako da.. veste kaj je moj problem? Gledam preveč poročil. To je moj problem, zato sem tako depresiven ves čas. Končno sem pogruntal. Preveč gledam CNN. Ne vem če ste kdaj gledali CNN več kot 20 ur v enem dnevu., Ne priporočam vam tega. Glejte CNN naslove 1 uro, to je najbolj depresivna stvar, kar jo boste kadarkoli naredili. "Vojna, lakota, smrt, aids, brezdomci,... Vojna, lakota, smrt, aids, brezdomci.." Potem pogledate skozi okno.. Kje se vse to sranje dogaja?! ---------------------------------------------- Bill Hicks Tribute *Millitary & Global Takeover via the NWO? (10min) http://www.youtube.com/watch?v=XVzFzgHu0T0 Za kej vec si pa poglejte Bill hicks: Revalations (1993) http://www.imdb.com/title/tt0152183/ Na spletu: http://sazmatazz.users.btopenworld.com (na splosno, nekej citatov) http://en.wikipedia.org/wiki/Bill_hicks http://www.gavinsblog.com/revelations.htm Bill Hicks - Positive Drug Story http://www.youtube.com/watch?v=vX1CvW38cHA Wouldn't you like to see a positive LSD story on the news? To hear what it's all about, perhaps? Wouldn't that be interesting? Just for once? "Today, a young man on acid realized that all matter is merely energy condensed to a slow vibration … that we are all one consciousness experiencing itself subjectively. There is no such thing as death, life is only a dream and we're the imagination of ourselves." "Here's Tom with the weather." BILL HICKS: it's just a ride (2min) http://www.youtube.com/watch?v=BTzNLhxPzjo The world is like a ride at an amusement park. And when you choose to go on it, you think it's real because that's how powerful our minds are. And the ride goes up and down and round and round. It has thrills and chills and it's very brightly coloured and it's very loud and it's fun, for a while. Some people have been on the ride for a long time, and they begin to question: Is this real, or is this just a ride? And other people have remembered, and they come back to us, they say, "Hey – don't worry, don't be afraid ever, because this is just a ride." And we … kill those people. "Shut him up. We have a lot invested in this ride. Shut him up. Look at my furrows of worry. Look at my big bank account and my family. This just has to be real." It's just a ride. But we always kill those good guys who try and tell us that, you ever notice that? And let the demons run amok. But it doesn't matter, because – it's just a ride. And we can change it anytime we want. It's only a choice. No effort, no work, no job, no savings and money. A choice, right now, between fear and love. The eyes of fear want you to put bigger locks on your doors, buy guns, close yourself off. The eyes of love instead see all of us as one. Here's what we can do to change the world, right now, to a better ride. Take all that money we spend on weapons and defenses each year and instead spend it feeding and clothing and educating the poor of the world, which it would pay for many times over, not one human being excluded, and we could explore space, together, both inner and outer, forever, in peace. Bill Hicks - on the JFK Assassination (5min) http://video.google.com/videoplay?docid=-1123478329757426695 I love talking about Kennedy. I was just down in Dallas, Texas. You know you can go down there and, er, to Dealey Plaza where Kennedy was assassinated. And you can actually go to the sixth floor of the Schoolbook Depository. It's a museum called... 'The Assassination Museum'. I think they named that after the assassination. I can't be too sure of the chronology here but... Anyway they have the window set up to look exactly like it did on that day. And it's really accurate, you know, cos Oswald's not in it. "Yeah, yeh so wow that's cool." Painstaking accuracy, you know. It's true, it's called the 'Sniper's Nest'. It's glassed in, it's got he boxes sitting there. You can't actually get to the window as such but the reason they did that of course, they didn't want thousands of American tourists getting there each year going [Mimes looking out of window] "No fucking way! I can't even see the road. Shit they're lying to us. Fuck! Where are they? There's no fucking way."Not unless Oswald was hanging by his toes, upside down from the ledge. Either that or some pigeons grabbed onto him, flew him over the motorcade... Surely someone would have seen that. You know there was rumours of anti-Castro pigeons seen drinking in bars... Someone overhead them saying 'coup, coup' Coo. Unbelievable. And you know what's wild, people's, er, attitudes in the States about it. Talking about Kennedy, people come up to me: "Bill, quit talking about Kennedy, man. Let it go. It's a long time ago - just forget about it." And I'm like alright, then don't bring up Jesus to me. As long as we're talking shelf life here. "Bill, you know Jesus died for you." Yeah, well it was a long time ago. Forget about it! How about this. Get Pilate to release the fucking files. Quit washing your hands Pilate - release the goddam files. Who else was on that grassy Golgotha that day? "Bill, it was just, you know, hur, taking over of democracy by a totalitarian government, let it go." So there, we have figured out, go back to bed America, your government has figured out how it all transpired. Go back to bed America, you government is in control again. Here, here's American Gladiators. Watch this, shut up! Go back to bed America, here's American Gladiators. Here's 56 channels of it. Watch these pituitary retards bang their fuckin skulls together and congratulate you on living in the land of freedom. Here you go America, you are free, to do as we tell you, you are free, to do as we tell you Bill Hicks on Marketing http://www.youtube.com/watch?v=gDW_Hj2K0wo By the way, if anyone here is in advertising or marketing, kill yourself. Just a little thought. I'm just trying to plant seeds. Maybe one day, they'll take root. I don't know. You try. You do what you can. Kill yourself. Seriously, though. If you are, do. No, really. There's no rationalisation for what you do, and you are Satan's little helpers, okay? Kill yourself. Seriously. You are the ruiner of all things good, seriously. No, this is not a joke, if you're going: "There's going to be a joke coming." There's no fucking joke coming. You are Satan's spawn, filling the world with bile and garbage. You are fucked, and you are fucking us. Kill yourself, it's the only way to save your fucking soul. Kill yourself. Planting seeds.