Sreča je navidezna odsotnost nesreče..navidezna zaradi tega, ker nikoli ni odsotna, kakor tudi sreča ni odsotna. Vse je tu, kjer je in se obrača, zdaj sem in naslednji trenutek drugam. Enako kot pri svetlobi, ki je le odsotnost teme, kar ne pomeni, da je presežena. Je, kjer je in se v odsotnosti svetlobe pokaže kot dobronamerno ali pač ne...odvisno od našega sprejemanja te izkušnje. Torej karma vsekakor ni prijazna. Je kruta v svoji resničnosti, kakor tudi sama prijaznost v svoji pravi definiciji. Kaj sploh je prijaznost? Morda je le sprejemanje v previdni oceni vzročnih posledic...ne vem...lohk tud kaj drugega, ampak koristno in dobronamerno zagotovo ne pomeni nujno iti v korak s srečo. Prej nasprotno, po moje.