Zaznave, veš, zaznave so to... Besede so le upodobljene misli in sicer v neznatno majhnem obsegu, kajti zaradi bliskovite hitrosti ustvarjene misli, vedno drugačne in celo vedno iste v številnih pomenih, bi namesto ene, morali napisati vsak trenutek cel niz besed, katere ne bi vseeno zapolnile niza ene resnične misli...po moje, no... Pridih, nakazilo tega, kar morda človek v resnici je, vendar tega ne zna in ne zmore uporabiti, razen redkih primerov, ko se notranja bit takole fokusira na sebe samo in zunanje dejavnike sprejema v obliki zaznav - kako naj bi drugače? In vendar je tudi za to potrebna posebna sposobnost udejanjanja tistega, kar je pri človeku v stanju off... Je pa zanimivo, da je precej posameznikov, kateri so dovzetni za čutne zaznave pa ne zaradi edine izbire doživljanja zunanjih dejavnikov in sebe v vlogi sprejemnika in transferja, temveč čisto spontano... In vsak tak zase ve, ne glede na vpitje neozaveščenih v tem pogledu, kako je to neresnično in zlagano...tako je to... Vse tisto, česar ne poznamo, je skrivnost...in skrivnosti je veliko... Po par pirih res nehaš misliti v tem smislu, ja, bi rekel, da bolj sprostimo misli, da počivajo, delujejo v smeri običajnih stvari... Ja, saj človek mora po teku tudi počivat in po napornem dnevu tudi, ane Resnično, Aarwen, imaš čisto prav, kdor misli, ta ve, tisti, ki ne ve pa tudi misli, vendar ne na ta način in mu ni kaj dosti jasno, kaj pa zdaj to je, hehehe Ker je človek razmišljujoče bitje, razmišlja, vsebuje misli, vendar ne vsi enako in tisti, ti misli, da misli, ne misli misli tistih, ki ne mislijo, da mislijo, temveč vedo - ta pogled vidi, nek drug pač gleda in vsak nekaj gleda, vendar ne vidijo vsi več kot sicer...