Janina

Tale tema me je zacela zanimat in ko sem brala vse tole, me je obslo, da imam pravzaprav tudi sama izkusnjo z debelostjo, samo da je moja lepa... no blo je tak...vecino zivljenja sem si pokvarila s svojimi kilami in kompleksi zaradi njih...res sama sebi, ker jih ni bilo toliko, kot je bilo moje jeze in sovrastva do same sebe...zaradi tistih, kolko, ene 10, mogoce 15 kil je bilo moje zivljenje eno samo trpljenje, saj jih nikakor nisem mogla izgubit. Imela sem tipa, ki ga je to motilo, in bilo je se huje. Pa so sla leta...in imam zdaj drugega prijatelja...ki so mu moje kile vsec, ker se mu zdi, da mi pasejo, da ima kaj za prijet, pravi... in hecno...ko sem dojela, kako sem v njegovih oceh pravzaprav lepa...so kile zacele kopnet, same od sebe, nic, niti s prstom nisem mignila za to, da bi sle...in sem jih izgubila ene 5, 6, za stalno...zdaj sem ves cas okrog 60 in celo telo se mi je nekako preoblikovalo ravno prav, nic prevec in nic premalo...ne bi imela manj...in tako zelo sem vzljubila svoje telo, da se mi vcasih zdi, da se mu moram opravicit za vsak dan, ko ga nisem marala... nekdo me je moral naucit, kako se imet rad, tak preprosto je bilo. Kako si zelim, da bi imeli vsi "debeli" ljudje tako izkusnjo, v tolko lepsem svetu bi ziveli...menda je res vse v nas, a ne?

Sem ena tistih z LV v 4.hisi. Jupi, stokrat hvala za razlago.

Osamljena...ko se nimam rada, ko zapustim svojo lastno druzbo...

Imam rada svoj ego. Dostkrat se mi zasmili, boscek pomeckani in bi mu rada dodelila v svojem zivljenju pravo in lepo mesto, kjer bi se lahko izrazil dobro, plemenito in ustvarjalno, pa se ne znam tega, ker se nisem se pripravljena tako odkrito sama s sabo soocat. Tako pa tipa nekje v temi pa se plazi pa krcevito trudi rusit in zahrbno izpod drugih stvari prihajat, saj ne more umret ziveti pa tudi ne. Je treba delat skupaj, in se naucit komunikacije, z ljubeznijo in razumevanjem, da je vsaka stvar v nas dobra in ima svoj smisel.

andrej...tole s spiralo, navzven in navzgor, ampak drugi konec pa navzdol in navznoter, ali kako ? misti, glede tvojega vprasanja mi najprej padlo na pamet da ne skrbi toliko za druge. Reiki lahko zelo pomaga pri custvenih tezavah, ampak tako kot povsod je tudi tukaj pogoj, da si pripravljen prevzet odgovornost za spremembe, sam poiskat resitve in da si jih res zelis. Ti ne mores prevzet nase odgovornosti za probleme svojih prijateljev, lahko jim kvecjemu svetujes, kje naj iscejo. In ce jih bo reiki potegnil, potem je to dobro, drugace pa ne. Po moje, kar pa niti slucajno ni merodajno en lep dan vam zelim

Vidim, da nizate izkusnje z reikijem Bom se svojo dodala. Z reikijem se ukvarjam nekje 4 leta. Je prisel cisto nekako po na-kljuc-ju v moje zivljenje. Sem tudi mojster, nisem pa ucitelj, razen sama sebi Mislim, da deluje reiki na vsakega drugace. Je zelo senzibilna energija, ki pa lahko koga, ki se ne zaveda tezav, ki jih nosi v sebi, deluje tudi precej rusilno, predvsem, ce ni pripravljen na vpogled, na spremembe ali pa se zeli prehitevat, ker ne zacuti v nekem trenutku, da se ne zmore in da se ni pravi cas, da se loti nekega problema. Mislim pa, da ima vsaka izkusnja, ki jo prezivimo, svojo nalogo, se vec, prepricana sem tudi, da se za njo sami odlocimo, kolikor koli noro to vcasih izgleda glede na rezultate, ki so videti slabi ali nerazumljivi, pa v koncni fazi vsi dobri in potrebni. Jaz sem sprejela reiki za del svojega zivljenja, je del mene. Ze nekaj casa ne "delam" z njim, ampak skupaj z njim, oz "on z mano". V teh letih, odkar sem iniciirana, dozivljam nenehne spremembe, lahko bi jim rekla tudi krize, na zacetku so bile hude, zdaj jih boljse razumem in tudi boljse sodelujem z njimi, saj vidim, da so nujne. Vcasih se vprasam, kdaj bo konec, pa si zelim po svoje, da ne bi bilo nikoli. Ne glede na tezavnost dolocenih izkusenj ali na prestrukturiranja celih nizov prepricanj, je vse boljse, vse bolj sem sama sebi podobna in vse vec vidim, cutim, razumem in sem. Za mene je to ena najboljsih poti do sebe. Nacin zivljenja, toliko vpet vame, da deluje sam od sebe. Tolko o reikiju se od mene. Se dosti sonca in ljubezni vam zelim

Elizabeta, hvala ti za interpretacijo. Jaz sem kot amater popolnoma zgresila smer. Resnicno je, kar si rekla: sem na smrt bleda in vcasih so bili vsi prepricani, da sem tako ali drugace hudo bolna:) Bolecino pa nekako izrazito zaznavam ze celo zivljenje, mogoce bolj, kot je to potrebno. Ne pocutim se kot zrtev, ker na zivljenje ne gledam (vec) na tak nacin, lahko pa takoj zacutim tako stanje pri drugih. Dostikrat sem zalostna, ko opazujem, kako ljudje okoli mene trpijo, jaz pa jim ne morem dosti pomagat, ker so si svojo bolecino sami izbrali. Zelo sem pozorna na to, da jih torej vsaj sama ne ranim. Velikokrat sem se sprasevala, od kje mi ta zaznava, pa nisem nasla odgovora vse do zdaj. Skratka, res ti hvala:) janina

Trenutno iscem preko neta, saj v knjiznjici ni nic podobnega, bom pa zdaj lahko iskala prek avtorjev in naslovov, hvala Zanima me se to: pravite, da so pomembni aspekti s Kironom tisti, ki jih le-ta dela z osebnimi planeti in to v radiju 2-3 stopinje. Nekje sem brala, da so prav vsi aspekti s Kironom bolj tezki, tudi tisti, ki sicer veljejo za pozitivne? Moj Kiron v 9.hisi ima trigon z Asc, s Soncem in Merkurjem v prvi (in opozicijo z Uranom v tretji). Je potemtakem trigon vir vpogleda ali problematicen aspekt? In se to: se Kirona razlaga samo glede na hiso in aspekte ali je enako pomembno tudi znamenje, v katerem je? J.

Hvala za pomoc. Literaturo o tem se res tezko najde. Kiron me je zacel zanimati predvsem zaradi sebe, saj mi je bilo takrat, ko sem ga raziskovala malo globlje, precej jasno, zakaj so nekatere stvari take, kot so. Zanima me se, iz kje jemljeta literaturo o Kironu? J.

Zanima me, ce oz. kako si razlagate Kirona in njegove aspekte? Koliko se vam zdi sploh pomemben v osebni karti? J.