harmonija

V partnerstvu poleg mnogo drugih stvari, zelo veliko pomeni tudi zaupanje. Zase bi rekla takole: tudi v partnerstvu skušam biti zvesta sami sebi. rada imam čisto vest. Tako lažje živim. Da bi ga prevarala? Ne bom govorila za prihodnost. Za ta trenutek lahko rečem - nikoli. Bi mu lahko z lahkim srcem priznala, da sem skočila čez plot? Ne bi. Zato bi zelo verjetno uporabila glavo, tudi če bi preskočila kakšna iskrica. Ne bi postavljala na kocko odnosa, ki je lep, ki me osrečuje in izpolnjuje. Mogoče je v tem bistvo. Kdaj varaš. Kaj imaš? Mogoče te to ne zadovoljuje in je varanje iskanje. Ne vem. Na vsak način pa predstavlja bolečino, slabo vest. Če da nekomu dobre občutke, bi rekla, da z njim ni vse v redu. Ali pa z njegovim življenjem ni vse v redu. sicer pa - marsikdo bo rekel, da se motim. Ljudje smo si različni. In to je v redu. Je pa velika sreča, spoznati človeka, ki ti je pisan na kožo. In ko to najdeš, se za to boriš. Potem ne varaš. Niti ne pomisliš na to.

Odkod strah, da bi bilo več muslimanov in drugih vernikov kot katoličanov, če nekdo napiše, da je ateist. S tem se namreč ne opredeli na za eno ne za drugo. Sploh pa je bila dana možnost, da se opredeliš kot da veruješ v nekaj drugega. Institucije kot take pa se vsaj zaenkrat zame zlagane. Vodijo jih navadni smrtniki, ki z vero bolj manipulirajo kot ne. V imenu boga se res dogaja marsikaj.

Da bi vedno videla lepoto v vsakem živem bitju, vsaki stvari in vsakem dogodku.