Jaz sem dolgo časa živela "brez barv". Črna, modra in minimalno bela so bile moja izbira pri vsem; oblačilih, obutvi, pohištvu, dodatkih. Nisem se počutila najbolje, včasih nisem vedela kaj naj oblečem, pa čeprav je bila omara polna cunjic. Pri nakupih sem že kar samoumevno segala po izdelkih v teh naštetih odtenkih. Potem sem šla na slikanje avre. Strašno zanimiva stvar, malo te preseneti. In ta človek, ki se ukvarja s tem, je z moje slike razbral, da mi manjka rdeča barva. Da mi manjka življenjska energija. Priporočal mi je, da naj začnem čimveč uporabljati to barvo, se oblačiti v njo, jo vizualizirati... V glavnem mi je predlagal, da naj na splošno začnem uporabljati čimveč barv, živih barv in naj se izogibam črni. Črna barva je sicer super, če se ne počutimo dobro, če se želimo zaščititi pred "sesalci", ker si z njo okrog sebe naredimo zaščitni obroč. In sem poskusila... Na začetku sem se morala prisiliti, da sem v trgovini kupila majčko rdeče barve, ali pa rumene, zelene,... Prva rdeča majčka je kar nekaj časa čakala na mojo uporabo. Nisem se mogla prepričati, da bi to navlekla nase. Potem pa je enostavno prišel en tak dan, zamorjen, brez volje, in sem kar po občutku segla po njej. In...čeprav se sliši neverjetno...super feeling. Danes je moja omara napolnjena z mavrico - barve!!! Oblačim se predvsem po občutku, po počutju. Še zmeraj mi včasih zapaše, da se cela zavijem v črnino, ampak to je tako redko. In danes sem bolj odprt, sproščen človek, z voljo, energijo, in ljudje so bolj odprti do mene. Nekaj je v teh barvah... "Sanje ne umrejo, samo čakajo koga."