…na tole enostavno…moram odgovoriti…BE KIND…ironija je,da so to zadnje besede,ki sem jih slišal od bivšega dekleta,ko me je po skoraj desetih letih zveze ZAPUSTILA… …kako naj bom dober,če si po toliko letih ne zaslužim niti razlage ZAKAJ ?! Nekega (nedefiniranega) dne pridem iz službe v prazno stanovanje…njen mobitel ? uganili ste…NEDOSEGLJIV ! tri dni nisem vedel kje je in zakaj je šla…ne bom razlagal kaj sem v tistih treh dneh pretrpel,to trenutno ni pomembno, kar je pomembno v tej zgodbici, Vam razložim v nadaljevanju…ko sem po treh dneh zvedel kje je, sva se dobila in pogovorila… da me zapušča, ker ne verjame v LJUBEZEN, ter da želi biti svobodna…In kaj sem storil? Izvirni greh je omejevati bitje…NIKAR (iluzije)…in jo iz neskončne ljubezni do nje…IZPUSTIL…in ko so moje oči zadnjič uzrle njene,mi je v slovo dejala…BODI DOBER… …in kako naj bom dober !? Zaprl sem se vase, nikogar nisem pustil blizu, povrh vsega, postal zagrenjen, tečen, pa sem se še neprimerno obnašal do podrejenih…včasih sem imel občutek,da postajam sam sebi namen,in da je vpitje samo in edino delo,ki ga opravljam… ..vse dokler v podjetje ni prišla Ona… ena nova študentka,pač…in kaj storim jaz ? Zaradi majhne napake, ki jo je storila,nevedeč seveda, ker sem ji pač pozabil povedati za določeno pravilo… jo pred vsemi,očitno uživajoč v svojem početju… NAHRULIL… …in kaj stori ona ? s kotičkom ustnic in pogledom,zarezujoč se v srce,mi je namenila NASMEH !… in v tistem trenutku sem se zavedal…da…sem se nekje zmotil… Poklical sem jo v pisarno in…se ji z dna srca OPRAVIČIL…in čez nekaj dni,sva šla skupaj na sprehod,ob jezero…a to je že druga zgodba… (se nadaljuje…) …a če bi bila to samo zgodba, je ne bi bilo vredno pripovedovati…vanjo so se vpletla hrepenenja,čustva in bolečine… …in zato : BODITE DOBRI, BODITE PRIJAZNI ,ker vsi,ki ji srečamo,bojujejo strašne bitke,bitke s samimi seboj…