Skoči na vsebino

Ita(q)rina

Vajenček
  • Št. objav

    130
  • Član od

  • Zadnji obisk

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a Ita(q)rina

  1. Ita(q)rina
    Študentska leta so se pošteno raztegnila in če bi jih lahko raztegovala še enkrat bi z največjim veseljem tudi jih! No regrets. At all. Edina stvar, ki pa mi je rahlo dosadila skozi vsa ta leta pa je priložnostno delo. fakin priložnostno delo. Ja, res je, da mi ni bilo mus lotiti se vsega dreka, ki ga je študenc ponujal, a mi je vseeno nekako uspelo priti do služb za katere se marsikdo bi odločil ne. Vmes pa so bila tudi prav prijetna dela, kot npr. tisto dolgoletno inkulturiranje v kranjskem gledališkem hramu ... Kaj pa danes? Ker sem vpisala absolventa sem imela občutek, da je pa potrebno poiskati bolj pravo, tazaresno službo. Ok. Grem na prvi razgovor, dobim. Po svoje je služba izziv, ker je tako kontra od mojih želja, znanj, ciljev in luč na koncu tunela me rahlo slepi, saj so gospoda direktor kar polni raznih načrtov, v katerih je prostora tudi zame ... Nastopim prvo 'kravatarsko delo':začetek ni najbolj obetaven a itaq je debata s telefonom in pobiranje ostankov za vsemi le začasno. YEAH RIGHT! Nasrala sem se kot že dolgo ne. Mineva leto odkar visim tukaj in od nikoder nobenega napredka, moja ambicioznost, mladostni vrelec naj pa kar odtečeta po odtoku navzdol ... Čar (dejansko ga je za občutek bilo) je že davno izginil; čar ob spoznavanju novega ... Priokus pa (p)ostaja grenak. Opazujem, gledam a vse kar vidim so le ljudje, ki so postali tekoči trak ... Kreativnost, inovacija? What the F je to? Zamorjene duše, ujete v zatohli vsakdan, ki si ga lastnini požrešni 'obese' kapitalist. Mladi japi, čigar glavna skrb je, da IZGLEDA kot da se trudimo in ne da se DEJANSKO trudimo. Nafilan kot stereoidni čiken, z vsemi možnimi balastnimi 'kursi'. Sem le mlada in naivna, ter me bodo leta sčasoma oblikovala v pravtak brezčutni egoistični osebek?? NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!!!!!! V kratkem se mi obeta eden izmed zloglasnih sestankov (kako negativno konotacijo ima ta beseda, najbrž še začasa prejšnjih časov), kjer se bo izjasnila moja prihodnost v tej tovarni denarja. Sama je sicer ne vidim oziroma ... je bolj kratkega roka. Razočarana sem nad svetom tavelikih.
     
    Počutim se kot ptica pevka, kateri so počasi pulili pero za peresom, petje po času nikogar ne zanima več in smrdljiva kuhinjska krpa, ki utiša žgolenje in prikliče zgodnji spanec, vsak dan minuto prej pristane na moji kletki ...
     
    http://www.disabilitees.com/going2b/Resources/going2b.gif
     
    FREE.
  2. Ita(q)rina
    Filmi.
     
    Vam dišijo? http://smedia.vermotion.com/media/6240/resources/Scent_pic1.jpg
     
    Če je temu tako, berite naprej ...
     
    Na (naključne) obiskovalce bloga bi naslovila naslednjo prošnjo --> mi lahko naštejete 5 najljubših filmov, v sledečih kategorijah:
     
    1. Neodvisni (Let nad kukavičjim gnezdom, 1975)
    2. Evropski (Festen, Danska, 1998)
    3. Holivudski (The Shawnshank redemption, 1994)
    4. Klasika* (Taxi driver, 1976)
    5. Lastni izbor ** (danes je to Eternal Sunshine of the Spotless Mind, 2004)
     
    + če se vam jih da še razporediti od 1. do 5., se pravi ne nujno v zgornjem zaporedju. Od najbolj dragega naprej ... oziroma lahko lestvično, če imate že izoblikovane preference, če pa se (tako kot jaz) ne morete odločiti za naj med naji, pa kar po moji predlogi, kjer zaporedje ne igra nobene vloge.
     
    Razlog za 'raziskovalni' zapis: izmenjava predlogov za ogled, filmov v razmislek ipd.. Hkrati pa me zanima VAŠ okus za film.
     
    V veliko pomoč vam je lahko filmska meka IMDB.
     
    * mišljeni filmi med leti 1960-1990
     
    ** odločitev je bila težka, sama oklevam med najmanj 15 filmi.
     
    http://connect.afi.com/images/content/photos/large_12939.jpg Sexy Jack v "gnezdu".
     
     
    (Priznam: naslov sem zlorabila v namene, da bi pridobila + kakšnega na svoj blog. Nekako verjamem, da bo obiskovanost poskočila ) dva dni kasneje: god, was i in misbelief! nič... naslov bo kar tak, kot je. Pa če je obiskovalcev 0 ali dva +.
  3. Ita(q)rina
    Jamie Cullum. Rings a bell? Najbrž ne in če je temu tako, potem je obvezen obisk in posluh sledečega/-mu (kasneje pa še vsega ostalega lepo po spisku nj. zabeležk na yt portalu):
     
    Obišči mojo spletno stran
     
    Sem poskušala nalepit youtubov filmček pa ne gre ... Mogoče se pa samo ne znajdem yet enough. Če ima kdo uporabno znanje na tem področju naj me lepo prosim apdejta. Hvaležna.
    kakorkoli:J A M I E R U L Z !!!!
     
    http://www.liveonthelawn.co.uk/artists/images/jamie_cullum.jpg
  4. Ita(q)rina
    Res je, da rada žvečim. Najraje Winterfresh (ko so pa taaaakooooo sveži), polovičko dražeja. Pa še to mi g. dr. Zobar odsvetuje, saj pravi, da se mi kaj zlahka ponovi izpah oz. zatik oz. karkoliježetistobilo spodnje čeljusti, kot tistega tečnega 1998 ... hnja, sila neprijetno. Ampak brez žvečenja vseeno ne gre. Nak. Če ne žvečim trzam z nogo, trkam s prsti po mizi, se igram z lasmi, rišem rožce, kradem kulije sodelavcem in z njimi izvajam razne akrobatske ročne trike ipd itd etc .. Sicer pa podnaslov bloga ni žvečenje zaradi žvečenja kot takega. V svojem blogu bom prežvekovala film/glasbo oziroma tisto, kar me bo dotični trenutek navdahnilo. Pisala bom predvsem zaradi sebe, da preverim svojo doslednost/blogerske sposobnosti. No, predvsem doslednost. Ponavadi me nekaj zagrabi ter kaj kmalu izpusti, zatem zopet udari kot strela z jasnega, me vrtinči pa spet zaprašeno sameva med sotrpini pod posteljo ...
     
    Blog je odprt.
  5. Ita(q)rina
    Verjetno ste se tudi sami že kdaj znašli v primežu prepira, ne da bi točno vedeli zakaj ... akcija/reakcija. Ljudje smo vse preveč zaletavi, nepremišljeni in predvsem usmerjeni le vase. E g o i z e m. Japonci imajo lepo življenjsko vodilo - GO TO THE SOURCE. A ne bi bil life velik bolj simple, če bi se tega vsi držali? Kaj natančno to sploh pomeni --> ko pride do konfliktne situacije, naj bi, namesto da se zaletimo in obsodimo, šli do vira in ugotovili ZAKAJ je prišlo do neljube situacije oz. KAJ je to sprožilo, vklopimo objektivni mehanizem. Da poskusimo razumeti vse udeležene, situacijo v kateri so bili v dotičnem trenutnku sami in kaj je njih pripravilo do tega, da so reagirali kot so? Seveda pa to zahteva strpnost, nekaj altruizma - napor. To pa je ob današnjem tempu, pritiskih večkrat skorajda nemogoče... pa to drži ali je le priročen izgovor? Zelo velikokrat bi se na ta (sicer preprost) način izognili nepotrebnem stresu, negativni energiji in rušenju samopodobe sebe ter drugega. To res ni potrebno, saj je že tako dovolj dražljajev, ki nam življenje delajo manj prijetno kot bi si želeli sami.
    Naj bo laže ali lažje: laž(j)e bi živeli, če bi bili med seboj bolj kolegialni, razumevajoči in če bi dopuščali t.i. benefit of a doubt. Amen.
     
    (navdih za post dobila po neki t.i. konfliktni situaciji na LF. Sicer pomembnost: nizka, izkušnja je pa vseeno obrodila sad.)
  6. Ita(q)rina
    ... ali po domače LIFFE. Ja, the heat is on!!!
     
    http://www.aaalabelinc.net/shop/images/at_the_movies_md.gif

    Tekma za vstopnice se bo kmalu začela in november bo minil endvatri(123). Sicer naše prestolnice ne ljubim baš puno, ampak tistih 14 dni, bom z veseljem večino večerov oziroma popoldnevov preživela v Siviljubljani.
  7. Ita(q)rina
    ... če nadaljujem tisti zapis o kletki in ptiču, ki nikogar več ne zanima.
     
    Mera je bila polna in bil je skrajni čas za krizni sestanek. Le-temu je sledilo še več sestankov, le da niso bili več krizni. Sama sem se izjasnila kaj bi rada, česa ne, kje se vidim in kje ne. Po razmisleku, tako ene kot druge strani, smo našli kompromis. Kompromis, ki mi blazno ugaja in nakazuje, da se bom osebnostno razvijala prav tukaj, na področju, kjer si želim in na katerem sem dobra. Zanimivo kako se življenje/usoda poigrava z nami. Po spletu naključij sem se znašla v podjetju, ki je aktivno v branži, ki je milje stran od mojega zanimanja. Po letu čakanja, presedanja, gledanja v zrak, pobiranja ostankov za ostalimi pa sem ugotovila, da vse skupaj le ni bilo zaman. V tem času sem dodobra spoznala celotno org. klimo, zaposlene, način dela. S tem sem ugotovila njihove pomanjkljivosti in hkrati uvidela, kje jim lahko pomagam. In to z velikim veseljem! Čeprav me njihova dejavnost ne zanima, me pa zanimajo oni. Zdaj smo v fazi načrtovanja novega projekta, uresničitev oziroma, bolje rečeno, uresničevanje pa sledi kmalu.
     
    Moj nasvet vsem, ki ste nezadovoljni s svojim statusom, ki imate pomisleke glede svoje službene pozicije: ne se šparat! Vrzite skupaj vse kar vas moti, dobro argumentirajte, razmislite o tistem, kar bi pa lahko naredili znotraj firme, kje lahko največ doprinesete in te ideje predstavite svojemu nadrejenemu. Če boste izhajali iz sebe, če boste iskreni sami s sabo in drugimi, ne morete falit. Hvaležni si boste. In najbrž vam bo hvaležen še kdo drug. Če ne: their loss.
     
    I FEEL FREE.

    http://www.escapefromcubiclenation.com/photos/uncategorized/freedom.jpg
     
    Če zaključim klišejevsko:
    "Kdor jezika špara, kruha strada!" (navrženo s strani meni ljubega)
    "Good things come to those who wait" oziroma "Kdor čaka dočaka"
    "Vsakemu svoje"
    "Vse je za nekaj dobro"
    Ali kot je ob pripombi, da sem teoretično podkovana, imam ideje, a izkušenj še ne, modro zaključil moj šef (ja, tisti japi): "Korajža velja!"

     
     
  8. Ita(q)rina
    A kdo?
     
    Ja, Anthony Soprano, valjda!
     
     
    http://blogs.technet.com/blogfiles/kaiaxford/WindowsLiveWriter/FahgetaboutitTonySopranocomestotheworldo_D263/tony_soprano8.jpg
     
     
    Sicer nisem odvisniške narave, ampak ... GOD DAMN! Kako, hudiča, ne postati odvisen od tako bombastične nanizanke?? Vse od scenarija, kostumografije, glaZbe, dramaturgije, igre ... naprej/nazaj je briljantno! Ja, Sopranova la famiglia je moja šibka točka. Z mihelco izkoristiva vsak prost trenutek za užitkarstvo pred ekranom ... Seveda sva dol potegnila vseh šest sezon in dejstvo, da sva veliko večino delov že videla (nekatere že dvakrat), ni noben thrill reducer in nobena ovira, da ne bi na polno uživala ob njihovih iskrivih domislicah, dodelanih karakterjih, odlično izbrani glasbi, super upovedani zgodbi ...
     
    Sopranovi so zakon in (kot pravi Tony) end of story.
     
    p. s. Zelo težko gledam isti film, kaj šele del nanizanke, dvakrat. Mora bit res sth. Sth po mojih merilih, jasno.
  9. Ita(q)rina
    "Občutkom ne zaupam, ker so varljivi." Prvi
     
    V torek je bil spet eden tistih večerov. Užitkarskih. Na moje veliko zadovoljstvo ima TVSLO2 precej posluha za ljubitelje dobrega filma in torki so lahko res posebni. »Odtenki sreče«, finske produkcije (poglej IMDB), pronicljivo izbran naslov prav taka zgodba. Harmoničen par (on (Prvi) svetovalni terapevt in ona (Prva) učiteljica), ki ima na prvi pogled vse, le zanositi jima ne uspe. Uspešna poslovna ženska (Druga), v ne tako srečnem zakonu z odtujenim možem (Drugi), materialno imata vse, le zanositi jima ne uspe. Povsem različni razmerji, a hkrati tako enaki. Prva po XY. poskusu umetne oploditve zanosi. Tako kot je nepopisno veselje ob radostni novici, je enako nepopisna žalost ob spontani splavitvi. Obletnica mature (recimo da petnajsta), kjer se po dolgem času zopet preplete usoda nekoč najboljših prijateljic, Prve in Druge. Po naporni noči Prva pristane na domačem kavču Druge, saj je do doma predolga. Po telefonu je Prvi odločen, da pride ponjo in na vratih se izkaže, da se je usoda s prijateljicama poigrala že pred njunim srečanjem na zabavi. Prvi in Druga sta namreč znanca iz svetovalnice oziroma terapevt in pacientka. Sledi rahla zadrega v spremljavi sramežljivih nasmehov. Čez par dni prijateljici popivanje ponovita, le da tokrat pristaneta na domu Prve. Nedolgo zatem pa Druga pristane (da, res je: cel kup pristankov, nekateri pustijo kar nekaj modric) v postelji (oziroma na prednjih sedežih avtomobila) z možem Prve. Ena tistih stvari, ki se enostavno morajo zgoditi: nenačrtovano, neizogibno. Usodno. Nekaj tednov kasneje Druga Prvemu oznani, da je noseča. Z njim. Drugače ne gre, ker je njen mož (takrat že nekje sredi Skandinavije, uresničujoč svojo dolgoletno željo potovati z motorjem: prvotno sicer z njo a njuni poti sta se, po kaplji čez rob, sicer kakšno leto prepozno, ločili) neploden. On noče slišati ne zanjo ne za otroka. Res, želel si je otroka, ampak ne kateregakoli otroka: otroka Prve. Druga 'veselo novico' pove Prvi. Naravnost. Svinjsko boleče a pošteno. Prvi se življenje, ki ga od splava dalje živi meter pod zemljo, preseli še nadstropje niže. Sledi logičen razhod. Ona odide, on obdrži psa. Leto iskanja sebe in drugega, življenje teče, steče pa ne. Srečanje nekje na deželi. On jo poišče v poletnem kampu, kjer dela kot vzgojiteljica s prizadeto mladino. Srečanje je nabito z emocijami, ki pa jih gledalec zgolj sluti, saj srečanje navzven poteka nenavadno civilizirano, brez pričakovane drame. Prva, s pristnim zanimanjem in skrbjo, povpraša po otroku. Prvi nima stikov, Druga in otrok zanj ne obstajata. Prva: »Povem ti, sina imaš«. Prvi le izvleče fotografijo malega, ona se nasmehne in po nekaj trenutkih glasne tišine reče: »Želim, da si mu oče«, nakar ji plašno zastavi vprašanje: »Kaj sem pa lahko tebi?« ... »Osel.« (z otroki so se igrali neko božično igrico, v kateri so potrebovali le še nekoga za vlogo osla). Tako preprosto.
     
    Moja prva misel ob zaključku filma: P L E M E N I T O. Trdna, čista ljubezen, ki jo je bremenila slaba šala narave, utrpela je kolateralno škodo a vseeno ji duša ni bila izpihana. Nasprotno: bila je bolj močna kot kdajkoli. Prva se je sprijaznila z dejstvom, da ne glede na to kako močno si kepice želi, svoje nikoli ne bo imela. Ima pa jo Prvi in prav je, da zanjo poskrbi tako kot bi skrbel za njuno skupno. Pohodila je svoj ego in s tem postala larger than life.
     
     
     
    Ko skeptiki obmolknejo.
     
    http://artfiles.art.com/images/-/Christine-Ellis/Loving-Hands-Photographic-Print-C12153830.jpeg
  10. Ita(q)rina
    Spodnjo fotografijo sem našla med brskanjem za zapis o Lauryn. Objavljam jo pa naknadno zato, ker se mi zdi zanimiva podobnost s fotografijo Jamieja objavljeno dva zapisa niže: približno enaka velikost, oba sta postavljena na skrajno (našo) desno stran, sicer je Jamie ČB, ona barvita, vseeno pa sta oba 'položena' na belo podlago, brez poudarjenega okvirja .. všeč.
     
    http://legacyblog.redfin.com/sfbay/laurynhill.jpg
  11. Ita(q)rina
    Lauryn Hill
    http://flygirls.typepad.com/fly/images/laurynhill_1.jpg
     
    Ena izmed treh (be-)'Guncev', bolj poznanih kot The (re-)Fugees ... Njihov drugi izdelek The Score, leta 1996, je bil prelomen za razvoj hiphopa ter hkrati ena najbolje prodajanih hiphop plat ever. Najbolj udaren je bil single Ready or not (+priredba Killing me softly), ki pa jih je, med drugim, spravil tudi na sodišče, saj so si pri Enyi (joj, kako je ne morem!) 'izposodili' sample iz štikla Bodaicea ... Kakorkoli: po vseh notranjih nesoglasjih, zdrahah so se leta '97 razšli - o razlogih niso nikoli javno spregovorili, 'word on the street' pa je, da je bil glavni povod mačka/pes razmerje med Lauryn in Wyclefom, katera naj bi bila nekaj časa tudi intimno vpletena (Lauryn je sicer že od leta 1996 poročena z Rohanom Marleyem, enim izmed sinov THE Boba). Lauryn je leto zatem ustvarila ČUDOVIT, samoizpoveden album The Miseducation of Lauryn Hill. Leta 2001 smo dočakali unplugged ploščo, ob kateri pa so se mnenja začela kresati.
    Cela stvar ni tako slaba, vseeno pa se mi je zdelo, da pretirava s čustvenimi izlivi ... ona (z novo fantovsko podobo) ter akustična kitara sta edina 'inštrumenta' na odru, kar je sicer super, samo ... nevem, čuden vibe je bil v zraku. Smrdelo je po nečem nevarnem.
    ... in potem pride leto 2007 ... Kaj vse se je dogajalo vmes ne vem. Očitno pa je, da se je moralo marsikaj zgoditi in da je happening še v procesu ... Tole je Lauryn danes:
    http://213.250.2.176/media/images/extra/Jul2007/60033401.jpg
    Je na t.i. svetovni turneji in si dela totalno bruko! Njen glas je ... ga ni. Njena podoba spominja na mix Oprah in cirkuškega klovna. Njeno vedenje na odru: po ogledu večih posnetkov lahko rečem, da jo je boleče gledat. Upam, da je to le obdobje tranzicije v njenem življenju, ki ga bo uspešno dala skozi in se bo po vseh bitkah le vrnila k Lauryn, ki smo jo občudovali. ...
     
    (par minut kasneje) ... čeprav se mi sedaj, ko sem to napisala, v glavi poraja nekaj drugega. Mogoče pa tista Lauryn, ki jo je svet imel rad, ni imela rada same sebe oziroma ni bila iskrena do sebe in je to, kar gledamo danes, čeprav deluje popolnoma izgubljeno, bolj ona sama in sebi bliže?
     
    ... želim ji vso srečo
     
     
     
    Lauryn na nizozemski TV julij '07
×
×
  • Objavi novo...