marjetka cvetka

Za moje pojme smo prišli predaleč; zgubila sem se, ne razumem vas več! Upam, da se bo kmalu obrnilo na bolje; delala bom po svojih najboljših močeh.

Ste kar prav ugotovili in tudi sama se tega že nekaj časa zavedam: problem ni le v določenem tipu, ampak globje. Sliši se grozno-sploh za laika, kot sem-a ugotavljam tudi sama, da imam problem z odvisnotjo od odnosov. Tudi z zadnjim bivšim fantom, s katerim sem bila 1 leto, sem po prekinitvi veze še zelo dolgo trpela in se mučila. Ker sem to sama ugotovila, sem že nekaj časa nazaj začela delati na sebi: precej sem brala (Čustvena inteligenca, Življenje je tvoje, Dvanajsti angel, Alkimist, Mali princ, Magija velikopoteznega mišljenja...), razmišljala... Mislim, da sem se kar precej spremenila in tudi svoj pogled na določene stvari, sama sem prišla do tega, da je problem v meni in naredila nekaj korakov naprej. A do trenutnega cilja mi še manjka. Razmišljala in po internetu sem brskala že o avtogenem treningu, o jogi, o transcedentalni meditaciji, o različnih borilnih veščinah, ki delujejo tudi na um..., in se odločala, kaj naj poizkusim. Glede na to, da sem na tem področju in nasploh na področju osebnostne rasti, meditacije...itd etc še zelo zelena, me zanima, kako in kje mi svetujete, naj začnem. Naj se vpišem na tečaj, naj začnem s knjigami in navodili na internetu...? In kaj naj bi bilo tisto najbolj "pravo" zame? Vem, da to človek sproti ugotavlja, kaj mu najbolj ustreza, in da nihče ne more vedeti zame, a vseeno moram nekje vsaj začeti. Želim začeti! P.S. Se en problem sem imela, ko sem brala zgoraj omenjene knjige: vse, kar je pisalo, se mi je zdelo logično in pravilno, z večino napisanega sem se strinjala in poenotila. A sama večino te teorije nisem mogla spraviti v prakso; tega razmišljanja nisem mogla vzeti za svojega. Morda je bilo preveč na hitro in bi rabila več časa, da začnem gledati in razmišljati drugače, kot sem 22 let pred tem?

Konkretno taka je situacija: Enega tipa sem spoznala pred slabimi štirimi leti, padel mi je v oči najprej vizualno, nato dopolnil to s karakterjem in takrat sva se fino ujela. Fant je želel prijateljstvo, ker za resno zvezo "nima časa". In zaradi obojestranske fizične privlačnosti sva "vozila" neko čudno prijateljstvo cca 2 leti (imel je tudi druge še vmes in tako). Nisem mogla prekinit stikov z njim, ker mi je bil resnično všeč (a obenem mi ni bil všeč najin "odnos" in zato sem se 2 leti trudila prekinit s tem). In že takrat sem dobila nek občutek, da je med nama neka "posebna" energija, ki je ne znam opisat. Zavračala sem vse ostale fante, ker mi je bil ta "prijatelj" tako všeč. No in potem sem spoznala enega fanta, s katerim sva se prav tako zelo ujela; končno sem po dveh letih začutila metuljčke v trebuhu ob nekomu drugemu. Bila sva par 1 leto in v tem letu sem prekinila stike s prvim fantom, ker bi me le mešal. Komaj verjamem, da mi je takrat uspelo. A po enem letu sva se s takratnim fantom razšla in slučajno sem spet prišla v stik s prvim. In sedaj mineva pol leta in zopet se ogromno druživa. Sedaj res na čisto drugem nivoju-zelo prijateljskem in hkrati ne skrivava, da sva si všeč. A on še vedno noče resne veze, ker "bo njegova naslednja punca postala njegova žena in noče biti še 1x prizadet, kot je že bil večkrat, zato bo šel v vezo šele, ko bo 100%". In midva sva spet na istem; čeprav se precej več druživa. A zame je vse skupaj zopet pod pričakovanji. Zopet sem se navezala nanj; tip mi je še vedno noro všeč, še vedno imam metuljčke, ko se vidiva in razmišljam predvsem o njem. Fant mi daje upanje za prihodnost; velikokrat mi poudari, da mu je nekaj na meni noro všeč; da bi bil vesel, če bi imel nekoč tako ženo... A jaz ne mislim celega življenja zapravit ob upanju na tako lepo prihodnost, ki mogoče ne bo nikoli prišla. Kjub temu, da sem dejansko samska in si želim resne veze, podzavestno v svojo bližino ne spustim drugih fantov. Prezahtevna sem. Rada bi dejansko šla mimo tega tipa, ga zbrisala iz glave... Ker očitno iz te moke ne bo kruha in je škoda mene in mojega časa, da se ukvarjam z njim. Rada bi šla k hipnotizerju, ga zbrisala iz glave, vse svoje pozitivne občutke do njega... In potem bi šla mirno lahko z njim na kavo; ko bi ga slučajno srečala, mi ne bi srce začelo hitreje biti in predvsem bila bi bolj odprta za ostale ljudi-tudi moški spol-v svoji bližnji ali daljni okolici. Torej še enkrat: postala bi rada bolj tolerantna, bolj odprta, manj zahtevna tudi do ostalih ljudi in fantov in manj navezana na tega tipa-moram iti naprej, pa se vedno znova ustavljam ob njem, ki me je zmešal. Tudi do ostalih sem preveč nestrpna. Ljudje in njihove "klasične fore" mi gredo hitro na živce, hitro se umaknem. Rada sem sama, dobro se počutim v svoji "družbi". A obenem sem zelo družabno bitje, ki si želi ljudi okoli sebe. Premalo ljudi mi resnično ustreza. To bi rada spremenila-znižala svoje kriterije.

Pozdravljeni! Imam eno vprašanje glede hipnoze. In sicer bi se rada znebila oz. spremenila neke svoje "navade" oz. poglede na določene stvari, način dojemanja itd.. Konkretno: preveč sem zahtevna do moške populacije, nasploh do ljudi okrog sebe, preveč sem nestrpna do drugače mislečih in delujočih. In že par let sem preveč "navezana" oz. naklonjena nekomu, ki ne vrača tisto, kar bi želela. Tudi te naklonjenosti bi se rada znebila. Postala bi rada bolj tolerantna, bolj odprta, manj zahtevna in manj navezana na določene ljudi. In izbila tega osebka iz glave (bolj za šalo, kot zares-a če se da, sem takoj za! ) Je možno to s hipnozo? Ali obstaja kakšen drugačen način? Čas ni prinesel sprememb; moje dosedanje "delovanje" pa tudi ni prineslo točno takih rezultatov, kot bi želela. Hvala že vnaprej za odgovore, predloge, ideje...