Ale'

he he Ma že to da tebe (in še nekatere druge ) berem... je vredno da živim!

Pozdravljene zverinice! Hvala vama Audente in Pujsita... danes mi je dosti lažje pri srcu, ni več bolečine in bolj pomirjena sem. Še vedno pa nisem šla do mame in tudi ne nameravam it še nekaj časa. Ji dajem čas, da tudi ona razmisli sama pri sebi glede njenega obnašanja. Jaz sem svoj del predelala in lahko grem naprej. Prav lepo si se vključila v najino debato. Ja Audente, 30.maja bo 4 leta od hude prometne nesreče, v kateri sem čudežno preživela. Pa čeprav ti povem, da bi bilo lažje umreti kot pa to doživljati, kar sem morala v tem času. Vendar zdaj mi ni žal da sem preživela. Ful sem ratala notranje močna... in še močnejša postajam... pridejo pa še trenutki, ko me kakšna stvar sesuje... in to je predvsem odnos z mojo materjo, ker mi ni vseeno. Vem da z begom ne bom nič rešila... in vem da če ne bom rešila z njo, da mi bojo prihajali v življenje takšni ljudje, ki mi bojo prinašali iste lekcije, ki jih moram rešit z mojo mamo. Vendar lažje delujem in razčiščujem, če se včasih malo oddaljim in premeljem pri sebi, in da je ne vidim prepogosto... Ker je kot voda, najraje bi me preplavila s svojo "čudno ljubeznijo do mene", vsilila svoje resnice in obnašanje... vendar se ne zaveda, da me na tak način duši, da me bo na tak način utopila... Že z očetom sem prekinila stike, ampak z njim mislim da nimam več kaj, da kar sem se morala naučit od njega, da sem se vse, in ga ne potrebujem več. Je še nekaj malenkosti glede reagiranja, ki sem ga pobrala po njemu in mi ni všeč, ampak tega se zavedam in popravljam na sebi. Z mamo imam pa še ogromno za razčistit. V bistvu mi je velik učitelj in prav z njenim "svinjskim, čudaškim" obnašanjem v bistvu jaz najbolj rastem. Sej boli, ful boli... ampak z bolečino postajam močnejša, ko jo predelam in poiščem razloge v sebi, zakaj me pravzaprav sploh boli. Na tak način raziskujem sebe in svoje reakcije in svoje želje. Prav imaš! Ne daj se! Sama dobro poznaš samo sebe in svojo resnico, in nikomur ne dovoli da bi te prepričal v nasprotno! Včeraj sem bila spet na skupini za samopomoč, in smo imeli temo "Kako poiščemo moč v sebi, kadar nas kaj prizadene?". Smo morali poiskat svoje hobije, načine, ki nas pomirjajo... V bistvu fajn stvarca, ker se tako spomniš, kako si pomagaš na najrazličnejše načine, ko si v stiski in ko si na tleh. Zame je naprimer fotografija, sprehodi v naravi, opazovanje sončnih zahodov, raziskovanje bližnjega in bolj oddaljenega sveta in ostalih svetov na drugih nivojih, verovanje v angelčke, meditacija, reiki, poslušanje najrazličnejše glasbe, sveče in dišeče palčke, pogovori s prijatelji, pa tudi z drugimi osebami ki me pritegnejo, vsemogoče živali, predvsem pa bom še bolj pomirjena, ko bom imela lasten dom, zasebnost in finančno neodvisnost. Aja, in sebe sem narisala kot sonček. Kmalu pa bomo začeli z delavnico, kako komunicirati z drugimi in ne past na njihov nivo, ko pride npr. do prepira, in kako uveljavit svoj prav na tak način, da drugega ne ponižaš ali žališ, pa tudi sebe ne ponižaš, ampak komuniciraš kot z enakovredno osebo. Komaj čakam... Prijeten dan vam želim! Ja, prav lepo mi je blo poklepetat s tabo... Tako sem ubesedila svoje misli in hitreje predelala stvari, ki so me mučile. HVALA! HVALA! HVALA! Jaz nisem lev. Sem pa zverina (beri tigrica )

He he :D Ja ja, sej sm že pri levinjah rekla da so planeti krivi Ajd, uživaj naprej, jst grem knjigo brat...

Hvala. Ja je smotana ja... Najprej me razveseli z darilom, in potem mi ga vzame. :xx!: Tako da sem se že odločila, da od nje ne bom več sprejemala takih pomembnih daril. Kakšna majčka, hlače,... prav. Stvari pa, ki mi veliko pomenijo, si bom kupla sama, ko bom dovolj zaslužila, in tako bom vsaj vedela, da so res moje in ne bo nihče več izkoriščal tega. Dolgo časa lahko popuščam in se prilagajam, samo ko poči film mi je vsega dovolj in potem ne pomaga nobeno opravičevanje več. In fuuuul sm trmasta! Hvala za vabilo! Aha... Hvala ti... sm že boljše volje. Lep dan ti želim... jst bom zdej šla še malček knjigo brat... (btw - odzunej je že tema pri nas) papa

No potem sva že dve samorastnici tukaj. Ful lepo si tu napisala, in razmišljam tudi sama podobno kot ti. Vendar pridejo dnevi ko me lahko že en stavek tako zabode, da rabim nekaj časa da spet zacelim rano. Sem se pa naučila, da z begom ne bom nič rešila, zato pa se "spopadam" in poskušam rešavat stvari v odnosih z materjo, ker še vedno upam da bova rešile najin odnos. V bistvu sem imela z njo prekinjene odnose kar dosti let, vendar ko sem imela prometno, moram rečt da mi je kar dosti pomagala, čeprav ne pri čustvih. To se pa strinjam s tabo. Mene tudi nihče ne veže tuki in bi lahko ta trenutek spakirala in odšla na drugi kontinent, v Lajf, kot ga ti imenuješ. Mislim da bi tudi jst podobno kot ti doživljala življenje nekje tisoče kilometrov stran, bolj svobodno kot tu. Sicer pa... nikoli ne veš, mogoče bom pa res spokala drugam... vendar najprej moram okrevat, to je zdaj prvo. Že to je dosti da se nisem vdala ves ta čas okrevanja in operacij. Razmišljam razmišljam... Saj me bo minilo... samo tko je... računalnik in internet imam pri mami, ga je ona kupla, menda niti moj ni, kot je izjavila po nekaj mesecih, čeprav ga je kupila na začetku meni... in potem manipulira z mano, ker ve da ga rabim... saj lahko se ti bo zdelo smešno in otročje, ampak tehnični pripomočki mi kar dosti pomenijo, še posebej računalnik in fotoaparat. Nova Zelandija mi je predstavljala samo odmik od mame. Prav tako bi to bila lahko katerakoli druga država ali celina. Takrat me je pač privlačila Nova Zelandija, ker se mi je še najbolj zdela podobna Sloveniji, ampak prav tako bi lahko bila Južna Amerika. Ali Afrika. Ali ... :D Mah, najbrž so planeti krivi...

Daaaan! hm... kje se pa vsi skrivate danes?

Vem Pujsita, vse to vem... ampak sedaj živim v okoliščinah, ko nisem svobodna, in hrepenim po spremembi... ta me pa čaka šele maja, ko dobim svoje stanovanje. Sej sm potrpežljiva, ves čas si dopovedujem da je to kar imam še vedno boljše kot ima veliko ljudi po svetu... vendar si vedno bolj želim, da bi lahko prijateljice in prijatelje povabila k meni domov, da lahko pri meni tudi prespijo če pridejo bolj od daleč, da lahko zaspim skupaj z ljubljeno osebo... da mi pač nobeden ne postavlja omejitev... in da imam svoj intimni kotiček. Pa to me trenutno niti ne muči najbolj od vsega... večje bolečine mi povzroča odnos moje mame do mene, njeno manipuliranje z mano in nenehni očitki, ko skuša neredit mene za krivca, za njene napake. Že res da mi je pomagala, finančno pa kar se tiče urejanja dokumetov pa to, nikoli pa mi ni dajala materinske ljubezni, nikoli me ni znala potolažit ko sem imela težke trenutke ali me preprosto objet. Vsa ta želja po osamosvojitvi izhaja predvsem iz tega, da hočem it stran od nje, ker je ne prenašam več v svoji bližini. Takrat pred prometno sem želela samo še dokončat šolanje, ker nisem imela dokončano izobrazbo, naredit licenco za turistično vodičko in odit na Novo Zelandijo... ter pustit vse za sabo. Pa se mi je potem v trenutku sesulo vse kar sem planirala. Zdaj se postavljam nazaj na noge, sicer je že ogromno poti za mano, vendar še vedno dolga pot pred mano. Veliko lažje bi mi bilo, če bi mi družina stala ob strani in mi pomagala, namesto da mi še oni postavljajo dodatne ovire in bolečine. Vendar vem v sebi da sem močna in da bom tudi to premagala. xg:Dx Meni je bolj dober Red Bull, nisem tolko od mehurčkov.

A Red Bulla pa nimajo?

Pujsita, si predstavljam kar v živo, tko dobro si opisala dogajanje... Jst rada kombiniram oboje - včasih ta pestrost in barvitost velikih mest, možnost izbire in zabave... včasih pa "tišina" v naravi, kjer so edini zvoki od živali, vetra v krošnjah dreves in vode, ki poskakuje v strugi potočka ali reke... ali pa šum valov in kriki galebov... Fajn mi je, da lahko sama izbiram, kdaj želim bit v družbi, in kdaj želim bit sama. Audente... te dneve niti ne uživam tko kot bi lahko, imam težke dneve in doživljam velike bitke sama pri sebi... še ne vem točno kako se bom odločila, da rešim to stanje, ki me muči... Ampak na sončke grem pa vseeno, sem zadovoljna s sama s sabo, da tko napredujem, vsaj kar se zdravljenja tiče. Največ stvari bom pa rešla ko se bom popolnoma finančno postavila na noge, pa ko dobim svoje stanovanje maja meseca... takrat bom zadihala čisto drugi zrak...

Vem vem da niso to Indijanci ki bi živeli indijansko življenje... so se pač prilagodili "civilizaciji" pa izkoriščajo naivneže. Ampak pri nekaterih zaznam njihovo prvinskost, ki se je prenesla na njih z njihovih prednikov, neglede na to, kakšen način življenja živijo oni sami. Že s samim rojstvom so to pridobili. Tako kot bo volk vedno ostal volk, pa čeprav nekateri mislijo, da so ga spremenili v psa. Tudi frend ki sem ga spoznala, ki je doma iz Južne Amerike, Čile, ima to v sebi, pa čeprav se je navadil živet evropski način življenja. Pravzaprav se je prišel učit evropskega načina mišljenja, da bo odnesel znanje nazaj domov. Kljub temu je preživel sam v Amazoniji ko je bežal pred zasledovalci (tam je bilo še nekaj let nazaj zelo napeto pod vlado prejšnjega predsednika... zaprli so te zaradi najmanjšega prestopka, in to niso zapori kot pri nas v Sloveniji). Imajo še vedno prvinski nagon in instinkt, čut za preživetje in nekateri od njih imajo še vedno znanje prednikov, kar se tiče zdravilnih zelišč iz Amazonije, ki naj bi imela zdravilne rastline za vse vrste bolezni in poškodb ter zastrupitev, in pradavnih metod zdravljenja. No in to področje zanima mene. In pa seveda pot bojevnika.

aha... zdej pa se je posvetila taprava lučka Ja sej ti verjamem da bi, jst ne vem kako bi prenesla razmerje na daljavo... no ja, ne smem nič rečt, ker nič ne vem kaj me še čaka v lajfu... ...sm pa človek ki ma rada ljubljeno osebo čim bolj pogosto ob sebi... ...kar ne pomeni da ne morem brez nje... Nism še bla na koncertu, mi je pravla frendica ko je bla na koncertu v Španiji, da je blo tudi vse na nogah. Pa je privlekla nazaj v Slovenijo njihove cd-je in itak da so bli tudi meni takoj všeč. Sm pa bolj rokerska dušca... no pa tudi drugo poslušam, odvisno pač... ampak maraichiji mi pa niso preveč, imam pa že raje indijanske zvoke... Sej si vidla da sm tudi njih morala takoj pofotkat... nekako so mi bližji, se lahko z njimi sporazumevam že z mimikami...recimo uni na fotki ki mi pozira - sm ga samo pogledala in ga v mislih vprašala in mu namignila, da bi ga rada fotkala, pa se je samo nasmehnil in se postavil v pozo. Ma ful so mi carski, nekaj me povezuje z njimi... Pa napiši poročilo o koncertu Alejandra Fernandeza (ne, ne poznam), me prav zanima kakšen mix je. papa

Prevedi... Poznam skupino Mana... ful dobra muzika. Uživajte, jst šibam naprej... papa

Vilinčica... VSE NAJBOLJŠE ZA ROJ. DAN! xvrtcx

Marc Almond - My Guardian Angel Thank you, my guardian angel Thank you, my friend You've been there through my darkness You'll be there to the end You've dried my tears You've given me hope You've helped my heart to mend Thank you, my guardian angel Thank you, my friend In times of deep despair You helped me to pull through If I am feeling strong It's all due to you You saved me once You saved me twice You saved me once again Thank you, my guardian angel Thank you, my friend Sometimes we are fallen And even angels fall too We have to summon the strength To help us pull on through Sometimes we don't make it Sometimes we lose heart We need our redemption We need a new start¡­..new start Thank you, my guardian angel For my second chance I wanted to end it forever Now I want to dance You helped me to respect my life With all the love you send Thank you, my guardian angel Thank you, my friend...

Verjamem. Ma poglej malo po internetu, "Lagunas de Montebello"... in ti vrže ful fotk Sej veš katere... Al misliš ti čisto določene? Samo to ti ne mislim potem pisat tu gor, raje privat. Kako to misliš? Določene fotke z opisom zraven... al si mislila da bi mi predstavila osebe ki so na fotkah? Danes je še en sončen dan, tko da bom kmalu šla na sprehod... Vse že diši po pomladi... Uživajte max! papa

O hvala Janif! Danes spet.... soooonček! :hepko: Zdaj bom še malček z vami v družbi, čez kakšno urco pa na sprehod po sončku. Lep dan vsem!

Ma ni treba met občutka krivde no... Jst tudi ne maram takih jokalc. :xx!:

Ma odvisno... včasih spim samo 4 urce, včasih malo več... ma odvisno no. Sej kdaj zaspim pa tudi bolj zgodi. Nimam nekaga ustaljenega urnika za spanje.

No super! Sm vesela zate da se maš boljše. Sm gledala zdej pred kratkim na SLO eno oddajo o Mehiki - Lagunas de Montebelo - narodni park. Mene je kr odneslo tja... :2src: Ful lepa narava. Če maš priliko si privošči (če še nisi bla), ti ne bo žal. Aja... tvoje fotke so pa fuuuul lepe. Uživaj, papa

:hepko: Pa še jst malo poskočim A nimate sončka? No ja... tuki je itak drugi svet Hvala Janif... je bil lep sprehod... in na koncu sprehoda me je čakala --- služba! Končno sem se uspela dogovorit za višino plačila in službeni telefon. In čr bo stvar res tko zalaufala kot si je šefe zamislil, potem bo sanjsko... :2src: Ptički so Alef... sm opazla ja da imaš zgodnje ure Jst ponavadi takrat šele zaspim...

Ja... veš kaj je najbolj zanimivo... da par minut po tistem ko sem napisala v dnevnik da sem poslala vse v tri krasne... da me je poklical tip s katerim se že nekaj časa dogovarjam za eno delo in da sva se uspela končno dogovorit... in zdaj pišem z njegovega računalnika... Če bo stvar res tako zalaufala kot si je on zamislil... potem bom imela sanjsko delo in odlično plačo... čeprav bo lahko zdaj cc. dva meseca tko ena normalna plača, pa ne slaba, zna prit do zelo visokih cifer pri plači in zanimivega dela. Ful me šteka glede mojih problemov in mi hoče dat možnost da spet zaživim. Pod to se pa tudi jst podpišem.

Daaan! Upam da se grejete na sončku... ...tisti ki delate pa da niso preveč naporni dnevi... Janif... čestitke za odločitev glede diplome... mogoče je pa res bil čas za spremembo. Pomlad... ja.. moj kos na drevesu že pravi tko... je že začel bolj močno prepevat svoje arije... zgleda da se res že ptički ženijo. Ajd... mejte se... šibam na sončka...

Ma zgleda da so neke čudne energije v zraku... Tko ku vas berem mam očutek da mamo vsi neke čistke spet pri sebi... mogoče pa drži Marsina napoved, da je čas da se umirimo in predelamo stvari pri sebi. Potem pa z novo energijo naprej... Mejte le max... uživajte Življenje... pa tople žarke, dokler nas prijetno božajo... papa

Daaan! Uf ja... danes sm pa že malo boljša... zgleda da sm bla potrebna spet čistilne akcije pri čustvih... ...pa je blo pol z včeraj na danes nekako takole - Danes sm pa odprla blokade pa poslala vse v tri krasne... se umirila in še enkrat prerezala vezi kjer je bilo potrebno... pa si potem z reikijem celila rane na srčku (sm si vizualizirala kako se mi celijo rane in si hkrati tam polagala roke), pa v tretji in peti čakri... in je blo po dveh urah dosti boljše. Spet sm se umirila, ker zadnje dneve sm bla ful nemirna zaradi velikih sprememb na področju posla, ampak vidim da je boljše da se prepustim in da ne rinem z glavo skozi zid. Sm opazla da sm se malček oddaljila od svoje poti in je hitro začelo škripat kjer je še pred kratkim teklo kot po maslu... No ja, sm vsaj hitro ugotovila in se umirila pa predelala vsa področja mojega lajfa. Verjamem da bo vse ob svojem času in tisto kar je najbolj primerno zame v trenutnem položaju. Ne morem prehitevat stvari in ne smem se pustit, da z mano manipulirajo samo zato ker nekaj potrebujem. Ne bo šlo tko. Znam videt lepote življenja... in že to je več kot ima večina ljudi.

No ja... Valentinovo gor al dol... kakšno rožico je pa le prijetno dobit... Tko da... xvrtcx