oh ta ljubezen.... kdo jo razume? tako lepa, a na koncu vedno tako boleca.... Konec koncev nikoli ne bom razumela pretvarjanja. Zakaj je to pravzaprav potrebno? Nekako pride do neke situacije, ko odreagiras napacno, se odlocis, da bos prekinil vezo s svojim partnerjem, na koncu ugotoviš, da si storil napako.... se opravičiš.... nekako ne pričakuješ, da bo opravičilo sprejeto.... a vendar mučita se oba..., potem pride do pretvarjanja, češ kako mi je lepo, ker sem samski/samska, a v srčku še vedno tako boli...., osamljen si.... a ne pustiš, da bi se imel lepo, da bi dobil tisto po čemer tako zelo hrepeniš.... eden drugemu stirata srce, znova in znova....., z dejanji in z besedami.... Zakaj je to potrebno?