vishnu.das

Haribol Napaka. Narava nepogojene duše je sat-cid-ananda Je večna, polna vsega znanja in blaženosti. Dokler je utelešena in ne samospoznan (v kateremkoli materialnem telesu, tudi telesu poboga) ni v svoji čisti naravi in ni popolnoma zavedna sebe.

V tej temi že dolgo ni nihče nič pisal, upam da bo še kdo to bral... Hari bolo Takole bom napisal; Res je, Hare Krišne znajo bit zelo fanatični. Ampak jih razumem, kajti Krišnova mislot je neizmerna. Ampak kdor ni izkusil neverjetne ljubezni in milosti Gospoda Krišne, ki te v templju ali med mantranjem maha mantre včasih oblije povsem brez veliko lastnega napora, ta ne more vedeti kako ljubeč in milosten je Gospod Sri Krišna. Sledite proces bhakti Srila Prabhupade nekaj časa in boste videli, da res deluje. ali pa ne? Če ne probate ne morete vedeti. Vem pa da zna bit fanatizem precej velik in moteč včasih, še meni, pa sem že nekaj let v tem gibanju gre včasih tako na živce, da mi slabo rata Če pa odmisliš fanatizem, razne poitike in ostale človeške napake, ki se dogajajo v skupnosti (smo pač le jive, pogojene duše in s tem zmotljivi) ostane nekaj tako lepega in čistega, da se ne da opisati z besedami. Komentar, da zakaj obožujemo Krišno, če pa sta Krišna in Šiva eno, v naslednjem stavku pa praviš, da je Šiva stvarnik in ne Krišna - ta komentar je pa skrajno nelogičen in sam sebi nasprotujoč. Mi pač Bogu pravimo Krišna, ima pa seveda več imen. Meni osebno je zelo všeč tudi Gospod Šiva, ga imam na oltarčku in ga tudi obožujem, poleg Krišne in Jagganatha. In verjamem da je poti do Boga veliko, in so vse povezane z bhakti. Vem tudi da bhakti ni enako ISKCON (skupnost za zavest Krišne), vem pa da je ISKCON lahko pot do bhakti. Kot tudi kakšna druga inštitucija. Bhakti namreč ni omejen na nobeno religijo in vero. Niti na izobrazbo, raso, narod ali starost ter spol osebe. Krišna ima vse zelo zelo rad. On je sama ljubezen. Om tat sat

http://www.vedaveda.com/radio/nouvelle9/img-nouvelle9/halava.jpgHalva iz pšeničnega zdroba To je zelo dobra Indijsko-turška slaščica, (turška je z bele moke, pa ni tok dobra, vsaj meni ne, ta recept je indijski) pa še zelo poceni je in zelo preprosto se pripravi (ni takega ki ne bi znal narediti halve). Ta verzija je Indijska: sestavine; - pšenični zdrob (malo več kot toliko da prekrije dno lonca) - maslo (toliko da ga centimeter plava v loncu ko se stopi) - sadje (banane in jabolka, ali pa ananas) - rozine (po želji) - lešniki ali indijski oreščki (po želji) - pol litra mleka - cimet - rjavi trsni sladkor (najbolje mascava) Torej v loncu stopimo maslo in dodamo pšenični zdrob. Pražimo ga nekaj minut, toliko časa dokler se maslo ne začne izločati. Jabolka in rozine lahko pražimo zraven zdroba da dobijo poseben okus, lahko pa jih kuhamo v mleku. V posebnem loncu segrejemo mleko (lahko tudi pol mleka pol vode ali pa samo vodo, če nimamo mleka). Ves čas mešamo, ker se zdrob hitro prismodi! Potem ko se maslo začne izločati dodamo mleko in sadje - pazljivo, kajti ko vlivamo mleko pride do močnega cvrčanja, zato zraven močno mešamo. Kuhamo še 5 minut, da se masa zgosti. Opozorilo - zdrbo se močno napihne ko dodamo tekočino, zato ne dajajte preeč zdroba! Mora pa halva priti kar precej gosta, ne redka kot gres ampak trda, kašasta. Sadje lahko res dodamo po želji, meni je najbolšja kombinacija jabolk, banan in rozin. Lahko damo tudi kombinacijo sliv in ananasa. Pač po želji. Če dajemo lešnike eli indijske oreščke, jih prej prepražimo na maslu - v tem primeru damo manj sadja. Namesto masla lahko uporabimo tudi ghi (prečiščenio maslo).