Zmedeni

No naj še to povem. To kar sem doživel je čista resnica. Vse do zadnjega. Sam nisem niti krščen, niti ne hodim v cerkev, ker se mi gabi kler in večina rimokatolikov, še najbolj pa cerkveni vrh v Vatikanu, ker je pokvarjen do konca in čez. Sama vera je že OK, samo kaj ko cerkev manipulira z njo. Kar si še najmanj želim je da se na tem forumu zdaj najdejo kaki krščanski fanatični skavti, ki mi bodo solili pamet in mi delili nasvete ter izkoriščali mojo zgodbo v svoje namene. Zato nimam nobenega razloga, da bi se vse skupaj zmišljeval. Kar se mi je zgodilo je vse res. Vsak pa si lahko to razlaga po svoje. Nekateri lahko to jemljete kot sanje, drugi kot blodnje. Niti jaz ne morem tega 100% trditi, da nimate prav. Vem pa da je zgledalo zelo res, ker imam med paralizo dostikrat na pol odprte oči in lahko okoli sebe vseeno opazujem čeprav telesa ne morem premaknit.

Ja nevem težko opišem, čutiš da se nekaj dogaja, v prsih, po telesu, najbolj me je prestrašil vse glasnejši šum. Mislim da sem opazoval dogajanje skoraj do zadnje možne faze, ker bi mi drugače razneslo bobniče. Vse skupaj je trajalo manj kot deset sekund. Se pa dobro spomnim, da se je energija začela dvigati takoj iz mene ko sem pomislil na križ, v istem trenutku. Ma če nebi bilo tako realno... Na križ sem pomislil ravno zaradi tega, ker to poznam kot odganjanje zlega itd...rekel sem si pač da probam...doživel sem pa kar sem...

Ko se je energija dvigovala iz mene je bil nekako občutek stopnjevanja...Na začetku sem bil radoveden, ker me je zanimalo kaj se sploh dogaja in kaj se bo na koncu zgodilo ampak na koncu me je vseeno premagal strah, še najbolj zaradi glasnega šumenja, ne znam si predstavljat kako bi se stvar končala če bi vztrajal naprej z molitvijo.

Glej uporabil sem ga zato, ker sem do takrat vero in boga vedno asociral s krščanstvom čeprav je to širok pojem in je krščanstvo le majhen del tega. Sam se prej nisem kaj dosti ukvarjal z duhovnostjo. Dejstvo je, da je prišlo do reakcije, ko sem pomislil na križ in neke vrste molil sam pri sebi. Ni pa bilo nič pozitivnega iz tega, prej sem to čutil kot nek napad name. Mogoče, ker moj um to tako dojema, ker nisem vernik, ne vem. Skratka moje dejanje je bilo neke vrste naivno in netipično zame ampak pri teh spalnih paralizah imam vedno občutek, da mi nekdo nekaj hoče, nekaj slabega, zato sem se odločil da prosim boga. Ne vem kako zgleda vitalna energija. Lahko da je bila. Vsekakor pa ne verjamem, da je bila to duša ali kaj podobnega. Saj pravim, jaz sem opazoval energijo, ki se dviga z mene in ne fizičnega telesa, ki ga zapuščam. Bila pa je zelo neprijetna izkušnja in zelo resnična.

Glej uporabil sem ga zato, ker sem do takrat vero in boga vedno asociral s krščanstvom čeprav je to širok pojem in je krščanstvo le majhen del tega. Sam se prej nisem kaj dosti ukvarjal z duhovnostjo. Dejstvo je, da je prišlo do reakcije, ko sem pomislil na križ in neke vrste molil sam pri sebi. Ni pa bilo nič pozitivnega iz tega, prej sem to čutil kot nek napad name. Mogoče, ker moj um to tako dojema, ker nisem vernik, ne vem. Skratka moje dejanje je bilo neke vrste naivno in netipično zame ampak pri teh spalnih paralizah imam vedno občutek, da mi nekdo nekaj hoče, nekaj slabega, zato sem se odločil da prosim boga. Ne vem kako zgleda vitalna energija. Lahko da je bila. Vsekakor pa ne verjamem, da je bila to duša ali kaj podobnega. Saj pravim, jaz sem opazoval energijo, ki se dviga z mene in ne fizičnega telesa, ki ga zapuščam. Bila pa je zelo neprijetna izkušnja in zelo resnična.

Glej uporabil sem ga zato, ker sem do takrat vero in boga vedno asociral s krščanstvom čeprav je to širok pojem in je krščanstvo le majhen del tega. Sam se prej nisem kaj dosti ukvarjal z duhovnostjo. Dejstvo je, da je prišlo do reakcije, ko sem pomislil na križ in neke vrste molil sam pri sebi. Ni pa bilo nič pozitivnega iz tega, prej sem to čutil kot nek napad name. Mogoče, ker moj um to tako dojema, ker nisem vernik, ne vem. Skratka moje dejanje je bilo neke vrste naivno in netipično zame ampak pri teh spalnih paralizah imam vedno občutek, da mi nekdo nekaj hoče, nekaj slabega, zato sem se odločil da prosim boga. Ne vem kako zgleda vitalna energija. Lahko da je bila. Vsekakor pa ne verjamem, da je bila to duša ali kaj podobnega. Saj pravim, jaz sem opazoval energijo, ki se dviga z mene in ne fizičnega telesa, ki ga zapuščam. Bila pa je zelo neprijetna izkušnja in zelo resnična.

možn..

Drugače pa ti moj dragi ateist, ki si v temnih dnevih križ držal. Sram naj te bo.Prasica mala. Zdej te je pa sprpalo,a. Nč kej tazga, eni se zlo matrajo, da bi lahko pršlo do te faze, k se je tebi spontano zgodila. Sprpalo me je do te mere, da sem se odločil živeti pozitivno in pravično. V trgovinah ne kradem več britvic mach3, začel sem se pa tudi odvajati streljanja golobov z zračno puško in pričel redno obiskovati nedeljske maše. Prasica sem le še v manjši meri, ko mečem reklamne letake iz svojega v sosedov nabiralnik. Malo heca. Ampak tisto o golobih je pa res.

Občutek je bil zelo resničen ampak vseeno sem se sam tolažil, da so bile le sanje. Glej ne vem, kaj naj bi ta zadeva bila ampak sam nisem veren in o takih stvareh nisem nikoli razmišljal kot je duša in podobno. Enostavno nisem našel drugega, da bi se spravil iz paralize kot da sem prosil boga in sicer simbolično, da sem držal križ. Zakaj sem na to pomislil ne vem, za ateista je velikokrat bog povezan s krščanstvom ali pa mu to prvo pade na pamet. Nekako sem na to asociral. Po eni strani sem bil najprej zelo radoveden, ko sem opazoval to belo auro al karkoli že, ki se dviga iz mene, po drugi strani pa me je premagal strah in vse glasnejše šumenje v ušesih, da sem odmislil pomoč na boga in v istem momentu se je vse poleglo. Takrat sem se lahko tudi premaknil in se dokončno prebudil. Občutek je bil nekako tako, kot občutek krivde, da sem sploh upal klicati boga na pomoč. Edino tako lahko opišem. Nič pozitivnega nisem videl v tej preizkušnji, delovalo je strašljivo in negativno čeprav sem se na koncu le uspel spraviti ven s paralize. Kar pa se tiče spalne paralize same, mi ni treba razlagati kako se naj zbudim, ker imam to tehniko zdaj že zelo izpiljeno in s tem nimam več problemov. Tako, da te stvari poznam precej dobro Kdaj, kako in zakaj si doživel zlivanje bele svetlobe vase? Me zanima tvoj primer.

Tole pišem, ker se mi zdi da bi mogoče na tem forumu znal dobiti odgovor. Že dolgo časa imam probleme s spalno paralizo. Začelo se mi je dogajati pred dvema letoma in skoraj vsak drugi dan sem imel zjutraj probleme s prebujanjem saj sem bil dobesedno paraliziran. Kasneje se je to malo umirilo. S časoma sem se tudi naučil prebujati hitreje. Sanje imam pri spalni paralizi skoraj vedno lucidne torej sanjam da sem buden ali pa vidim sobo in v njej like iz sanj. Realnost se meša s sanjami. Dogaja se mi tudi to, da vedno ko sanjam da letim ali lebdim nad tlemi, se zavedam da sanjam in da se bom težko zbudil. No zdaj pa k glavni stvari. Pred letom sem imel neke noči močno spalno paralizo in nikakor se nisem mogel zbuditi. Po večminutnem matranju mi je le uspelo se premakniti in nato sem se končno zbudil. Vendar me je močno vleklo nazaj v spanec. Ko se na silo zbudiš iz spalne paralize je najbolje vstati in se res zbuditi do konca saj te drugače sila spanca povleče nazaj. In seveda me tudi je. Obrnil sem se le na bok in zaspal nazaj. V istem trenutku me je zopet zagrabila paraliza in tako sem lahko le nepremično ležal na boku. Uspelo mi je odpreti oči saj sem videl svojo pisalno mizo in omare vendar se premakniti nikakor nisem mogel. Takrat sem prvič v življenju zares prosil Boga naj mi pomaga. Drugače sem bolj ateist kot ne, vendar sem takrat le želel poiskati neko pomoč, da me reši te mučne situacije. Pomislil sem, da držim križ, ki simbolizira krščanstvo. V tistem momentu sem v ušesih slišal močan šum, iz telesa pa se je pričela dvigovati neka bela energija. Bolj, ko sem mislil na križ bolj se je energija dvigovala iz mene in šumenje v ušesih je postalo že prehrupno. Imel sem občutek kot, da je Bog ali karkoli že je bilo, jezen na mene da sem si upal prositi za tovrstno pomoč. Kot, da želi naj preneham s tem. Ko sem odmislil, da držim v rokah križ se je šum polegel in energijo sem lahko jasno videl kako se je vrnila v telo. Takrat sem se lahko tudi premaknil in dokončno zbudil. Še danes ne vem kaj naj bi ta bela energija bila. Ni imela jasnih obrisov kake podobe. Le bel oblak. Duša to ne more biti, saj bi potem moral zavestno opazovati jaz svoje telo ko ga zapuščam in ne telo dušo. Če bi mi kdo znal poiskati odgovor, bi mu bil zelo hvaležen.