Uma

Ženska je lepa, še bolj pa privlačna, ko se zaveda svoje ženskosti. In tega, da je pač močnejši spol. In potem moškemu ne preostane drugega, kot da ji dvori. No, poglejte druge živalske vrste, kjer se samci trudijo okoli samic, se šopirijo in kažejo v najlepši luči- a ni tako tudi pri ljudeh? Le da so načini včasih malo bolj prefinjeni, ponavadi pa je vasovanje zelo očitno. Da se pokažejo mačoti, voditelji, ki vse obvladajo ali se skrijejo za cinizem in poniževanje žensk. Pač kompenzacija... Sploh pa zdaj, spomladi, ko hormoni dobijo nov zagon... pa so tako vsi lepi in privlačni...

Največja bedarija (neumnost, podn, podn od podna) je pa izvirni greh!

30 minut???

Zakaj pa mora biti neparno stevilo? Kaj imajo rozice v paru kak negativen vpliv?A to velja tudi za sopek travniskih cvetk? A kdo pozna cvetno abecedo al kako se ze rece...kaj pomeni tulipan, pa kaj pomeni dolocena barva itd.? Baje gre za neko japonsko pogruntavscino (katero cvetje gre skupaj v ikebano).

Ja, biti clovek oz. homo sapiens sapiens te ne naredi duhovnega bitja. Prehranjevati se in razmnozevati znajo vsa ziva bitja, in tudi nekateri ljudje ostajajo pri tem... Mislila sem na potenciale, ki so prav v vsakem cloveku. Da postane Clovek. Duhovno bitje. Kaj naredimo s temi potenciali, je vprasanje. Nekje sem brala, da je najvecja skoda za cloveka, da ne izkoristi svojih talentov. Kdo smo mi, da pokazemo na nekoga in recemo: ta pa res ni duhoven! Obstajajo objektivna merila? Dokler ostajamo ujeti v mejah lastnega razuma, ni objektivnosti! Zato je nam nemogoce podati definicijo duhovnosti, kajti vse so v redu. Dokler ne ogrozamo drugace mislecih in cutecih.

Hja, ljudje bodo vedno potrebovali duhovnike in taksne in drugacne vodnike zaradi obcutka varnosti, opore. Religija je bergla. Je tolazba. Mislim pa, da lahko posamezniku do dolocene meje pomaga. Vsi namrec potrebujemo okvirje. In jih tudi imamo! in to kaksne! Kot sem ze napisala-vsi smo ujeti v meje lastnega razuma in bluziti se, da smo osvobojeni vseh okov (ki jih v resnici samo zanikamo, kar ne pomeni, da smo se jih resili), je en velik egotrip. Tu je past duhovnosti. In neke kao osvobojenosti vseh ideoloskih inputov.

Pravzaprav me je vedno zanimal odnos med usodo in svobodno voljo. kaj je cloveku fiksno dano in kaj si sam izbere? ali pa so vse stvari posledica nasih odlocitev? bolj se nagibam k tej alternativi, ceprav se ji da oporekati- kdo si pa sam izbere dezelo pomanjkanja in vojne za svojo domovino? in potem samo zavzdihnemo-ah, karma... Izjemni ljudje dokazujejo, da so nam vsem odprte mnogotere (vse) moznosti. Npr. biti duhoven ali ne. Ceprav se verjetno nihce zavestno ne odloci, da pa NE bo duhoven. ampak o tem preprosto ne razmislja. Lazje pa je reci: eh, to mi pac ni dano...ta cilj mi ni usojen. In potem ostati na stopnji, ki ti je kao dana. V mlaki. Saj ni problem, ce je cloveku tam, kjer je, prijetno(ceprav je tudi ujetost v to iluzijo problematicna...). problem je, ce mu ni, pa se mu ne da stvari spremeniti, izboljsati. No, to je ze druga tema... Zdi se mi, da je nezadovoljstvo gonilo vseh sprememb. Motiv za izboljsave. Tudi kar se tice duhovnosti.

Zakaj mislis, da si beljakovinsko podhranjena, ce pa uzivas mlecne izdelke in verjetno tud strocnice? Meni se vege zdi optimalna prehrana za ljudi. Taksne so moje izkusnje. Oprosti, ampak kako si v svoji dolgoletni praksi nisi razjasnila vprasanj v zvezi z zdravjem? Kaj tocno te skrbi?

Na duhovnost ne gledam tako deterministicno kot Lunca-si duhoven ali pa nisi. In ce nisi-sorry maybe next life? Duhovnost je lahko spontana; morda je to Dobrota v cloveku, pripravljenost pomagati drugemu... Lahko pa je stvar truda, ko zelimo postati boljsi ljudje, ko se zelimo znebiti kaksne neprijetne lastnosti ipd. Vse to je duhovna rast. In vse to je duhovnost. Mislim.

Hm. Zdi se mi, da je v ozadju naveze ukvarjati-se-z-duhovnostjo skrita predpostavka, da je clovek svojo duhovnost izgubil oz. ni vec duhoven in da zdaj nacrtno vzpostavlja svojo prvobitnost. Duhovnost sama pa je tako sirok pojem, da se da vanj stlaciti marsikaj-od branja knjig za duso, ukvarjanja s hobiji... v bistvu so lahko "duhovne" vse stvari, ob katerih odkriva svoje potenciale in ki ga navdihujejo. Kako torej lociti pojem duhovnosti od zivljenja? A je clovek duhovno bitje ali ni (vec)? Morda so tisti, ki spontano "zivijo duhovnost", res neki kazipoti za duhovno obubozano mnozico. Ali pa so prav vsi ljudje ucitelji, od katerih se lahko kaj dobrega naucimo...

Ne vem, koliko prisebnosti premoremo, ko v nas vrejejo custva in cakajo na svoj izbruh. Clovekova presoja naj bi bila itak skoraj vedno zamegljena s custvi, ko pa se to potencira...adijo, pamet! Verjetno ni finta v tem, da bi vedno custva tlacil in bil predpraznik za druge, ampak v preobrazbi energetskega potenciala, ki ga prinese custvena reakcija. Temu bi jaz rekla sprejemanje odgovornosti za svoja custva. Se mi pa zdi vse skupaj zelo zanimivo. Tako, se malo skulirat. Bom poskusla.

Ja, vseh teh novodobnih zadev res ne gre metati v isti kos.Naceloma pa se mi zdi pestra ponudba tele duhovne trznice kar ok-zakaj bi prodajali samo korencek? Mogoce sem naivna, ko verjamem, da je velika vecina uciteljev, bio-nevemkaj, gurujev... tukaj s pozitivnimi nameni. In ker se s tem prezivljajo, zahtevajo placilo. Pa saj to je ok. Zakaj bi delali in se razdajali zastonj, tudi ce gre pri njihovih sposobnostih za nevemcigavo milost? Treba je pac preziveti... Bistven pa se mi zdi MOTIV tistega, ki isce. Je osamljen in isce sorodne duse? Je custvena in energijska pijavka in isce novega gostitelja? Isce partnerja? Sledi modnim trendom? Se duhovno prebuja in potrebuje oporo na svoji poti? Ce najde to, kar je iskal-super zanj.Ce ne najde, se naj zamisli-je iskal napacno stvar ali na napacnem mestu? Tudi ce gre za modno muho, mislim, da pomeni vsako ukvarjanje s sabo zacetek neke nove poti. Odstiranje.

Nisem mislila demonov kot astralnih bitij, ki so nasi sopotniki na tem planetu. Bolj se mi zdi zanimivo, da obstaja v danasnjem, tako odtujenem in otopelem cloveku, tista prvobitna energija, ujeta v mitoloske podobe, ki posameznika zene v kreativnost, metamorfozo ali/in (neusmerjena) mnogokrat v propad. In ceprav pozabljamo na nase skrite moci, se te razgrinjajo pred nami v svoji prvobitnosti- to so demoni v nas. Se jih zavedamo? Se bojimo svojih skritih moci? Jih izkoriscamo?

Cloveka definiramo kot razumsko bitje. Toda nase zivljenje pretezno usmerjajo custva. Kje je prostor za intuicijo? Kaj ima opraviti s custvi in kaj z razumom? Je izven razuma. In ni odvisna od custev. Torej kje je? Je glas nasega bistva, nekega visjega znanja? hm...

Cisto lahkotno in nezatezeno me zanima, kako/s cim se spoprimete z lastnimi demoni? Kaj je zdaj to? Morda jih sploh ne poznate, morda jih imenujete drugace...Toda mislim, da nekje v malih mozganih vsakdo pozna tisti obcutek "blizine roba"... Tisto neustavljivo energijo, ki dviguje pokrov, katerega se bojimo odpreti. Ker bi sprozila neslutene spremembe, kafkovsko metamorfozo. Ker se ne bi vec skladali z ustvarjenim podobami. Ker to ne bi bili vec mi ali pa bi ravno to bili, kakrsni smo v resnici. Ker okolica tega ne odobrava. In predvsem ker se tega enostavno bojimo. Ceprav iz lonca uhaja para. Kako jo kondenzirati?

Kako veste, da ne sanjate? Ali veste, da sanjate, ko sanjate?

Z videzom hote ali nehote marsikaj sporoÄŤamo. Neverbalno komuniciramo. Pri mladih je odstekanost velikokrat pogojena s krizo identitete, zato jih ta faza prej ali slej mine(prevzamejo vloge odraslih). Zelo malo jih je, ki bi nadaljevali s svojo ekstravaganco po zakljucku solanja... Glede tetoviranja in pearsinga moram priznati, da se mi zdita kak uhancek ali lepa slikca lustkana, toda ne morem se otresti priokusa (sado)mazohizma...prebadanje obcutljivih delov telesa...hm.Kaj menite ostali?http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif

Meni pa pozenejo dobro voljo po krvnem obtoku mnoge malenkosti, take, zaradi katerih se ocke zasvetijo... Prava beseda. Pogled. Dober film. Slasten zalogaj hrane.Rozica. Sonce izza megle. Mavrica. Poletje. Poletje. Poletje. V bistvu...skoraj vsaka stvar, ki se pojavi ob pravem casu na pravem mestu... In druzba vas, lunatikov.

Zanimivo. Cas smo ujeli v ure, ki naj bi nam pomagale pri nacrtovanju in urejanju nasega zivljenja, sedaj pa smo postali njihovi suznji. Ceprav je vse v nasih glavah. Tudi cas oz. nase dojemanje sosledij. Ko se znamo ustaviti tukaj in sedaj, se cas ustavi; obstaja le se sedanjost. Cas ujamemo za rep! Vzemimo si trenutek, da ujamemo cas. Dobra je Dalijeva slika, kako nam cas polzi skozi prste...

Hm. Povezava med vrednotami in duhovnostjo... Vrednote (predvsem v neki druzbi, recimo nasi), zapakirane v celofan in spopularizirane do osladnosti zagotovo imajo svojo zgodbo; ponavadi ravno obratno, kot bi si zeleli. Prav taksne govorijo zase. Kaj nam je storiti? Vsak zase ve, katere vrednote postavlja na pediestal, cetudi v druzbi deluje kao strpen itd., ceprav v sebi prisega na absolutno resnico in se ima za izbranca. (Eh, tudi do takih je treba biti toleranten...) Kaj ima pri tem duhovnost? Morda le to, da realizacija vrednot cloveka plemeniti.

...nima neposredne veze s temo... aakhut... zelo lepo...

Mislim, da ce bi bilo za cloveka dobro, da pozna svoja prejsnja zivljenja, to znanje ne bi bilo skrito v nezavednem (ali tam nekje). In zakaj bi imel nek xy tip boljsi dostop do tega? Potem je ze bolj smiselno, da odkrivas sebe (in svojo dediscino) v kaksni meditaciji ipd.

Verjamem, da je bil namen dober in iskren, toda ucinkovit ta zakon ne bo (mislim). Mogoce bi bilo bolje, ce bi alkohol ZELO podrazili in pocenili brezalkoholne pijace. Folk bi pa pogruntal kak drug nacin za mnozicno zadevanje...

Po mojem sploh ni finta v tem, kar ima kdo v hlacah (spodnjih). Poznam zenske, ki se obnasajo kot moski in obratno. Vsi smo enkratna mesanica vzgoje in lastne aktivnosti. Kar mi dojemamo za mosko vedenje, je posledica tega, kako druzba, v kateri zivimo, definira mosko vedenje (oz. zensko). Kar se tice pod- in nadrejenosti... dvomim, da obstaja enakopraven odnos. Ne idealizirajte!