Uma

Če je v njunem odnosu še kakšna iskrica, potem naj jo razplamtita. Ircanje ni vzrok, ampak povod za takšno stanje, kot je.

smajcica! zdi se mi, da si se absolutno postavila na eno stran (moževo), ne začutiš pa pravega prijateljičinega razloga, da počne, kar počne. zakaj naj bi izigrala celo družino? ker je lagala sama sebi? jim je rekla: samo to še, potem pa konec? zakaj ji sedaj ni prav, ko jo pustijo na miru? kakšne koristi bi imeli njeni prijatelji na račun groženj možu? v enih stvareh se strinjam s sanjalico... morda je pa pravi čas za kakšno šok metodo!

...me je kar pritegnilo tole...Mick, kje si si sposodil film?

Kaj je ze naredil moz? A prijateljica ne hodi v sluzbo? A so otroci ze samostojni?

...potem je vsak poseg nenaraven, ker gre za poseganje v nek naravni tok...tudi obisk zobozdravnika...

OK Volkec- pol pol?

Sem zadnjic slucajno (!) videla Rdeco kapico v Zivzavu...je imel Volkec res dober apetit...

...najbolš da kar poludiš...

...kanibalizem na ozko in na široko... žremo se itak vsi povprek

Jaz nosim slutnjo smrti v sebi že kar nekaj časa. Mislim, da se je začelo takrat, ko so se pojavile določene odgovornosti. Do ljudi. Kaj se bo zgodilo z njimi, ko me ne bo več? Če umrem danes? Če se jutri zjutraj ne zbudim? Kako se bodo znašli...brez mene (to je važno! brez mene!)? Svet se bo vrtel naprej... Veliko popisanih strani je bilo namenjenih samoanalizi. In egocentrizmu. In bolečini ob spoznanju lastne minljivosti. In podobnim dejstvom. Nemogoče je zajeti ves čudež, kar Življenje je. Samo prepustiti se. Tudi če včasih malo zbode.

...iz navade živimo...

Vseh mojih selitev se spominjam z zanimivim občutkom svežine. Zdi se mi, da sem vedno odšla na boljše. Nisem pretirano navezana na nek prostor, bolj na določene svoje stvari, ki moj dom definirajo. Seveda potrebujem svojih nekaj kvadratnih metrov, na katerih se estetsko izživljam...in polnim...in sem rada tam.

Se strinjam, umetnica!

Filmopoznavalci! A pozna kdo film Kaligula? Videla sem nekoč neke odlomke, pa me je kar pritegnilo; film je, se mi zdi, iz 60. let... Prosim za pomoč pri iskanju!

Jaz pa najprej pomislim, kako mrzlo je moralo biti pozimi...ok, saj romantike ob kaminih ni manjkalo, ampak vseeno... Ja, princeska na gradu je pa blo fajn bit...

Kake mate vi tu! ...a obstaja kak slovar narečij?

...saj sem že povedala...denar me ima kar rad...jaz pa njega še bolj...trenutno je moja ljubezen res veliiika...

dobra hrana dobra glasba dober sex + dišeče svečke, kadila, kakšne nove stvarce...

...saj to sem mislila...praznovanje življenja... Ob dnevu mrtvih se ponavadi zavemo minljivosti in podobnih reči. Kdaj se zavedamo, da ŽIVIMO? ...na pokopališču...

Cmočki, štrudeljčki...same slastne reči! Upam, da bo sledil še kak recept!

Najprej si vzemi čas za razmislek kaj želiš in koga si želiš. morda želiš biti sama? (kar je zelo mogoče) morda ti v resnici ustreza tak nedefiniran odnos, pa si to bojiš priznati? če potrebuješ potrditev, ki bi pregnala tvojo negotovost (ki je tvoj problem!), se pogovori s prijateljem. ne delaj sama zaključkov.

A ne bi bilo fajn, če bi imeli Dan živih? ...le kako bi ti zgledalo...?

Zanimivo. No, Bobnar, kako pa veš, da grejo babnci pregrešne misli po glavi?

Vreme za zjokat! ...samo kakšno knjigo v roke, pa topel čajček, pa odmislit vse ostalo...

Kosmičevi polpeti mi pa res ratajo. pomembno je, da se da noter stvar, ki veže maso (jaz dam ovsene kosmiče, dober je tud nariban sir) in da se pusti dovolj dolgo počivat (da se kosmiči zmehčajo). včeraj sem dala noter tudi sesekljano blitvo, lahko zmlet paradižnik (potem se da manj tekočine)...pa tamari, sezam...svašta. najboljše se ocvrejo na sezamovem olju...