Tudi pri nas imamo dalmatinko, ki sliši na ime Rina. Pred dvema letoma smo jo pripeljali iz zavetišča. Tisti, ki ste ugotovili, da posvojitelji ne izbiramo psov, amak oni nas - definicija je točna - vsak v našem primeru se je izkazala za točno. S hčerko sva obiskovali in sprehajali kužke vsaj eno leto, preden smo naredili korak, najprej pri sebi - sprejeli odočitev za posvojitev Rine, nato smo uredili ograjo okoli naše parcele, potem hišico in šele nato smo pripeljali Rino. Gledala naju je, ni civilila samo nemo je prosila. Žalostne očke, ki jih ne pozabiš. Po kakšnih štirih mesecih smo ugotovili, da se nas ne boji, mi smo razumeli kaj nam je hotela povedati. Postala je naš družinski član. Ljudje, ki imajo radi živali imajo neizmerno notranjo lepoto. lp