Bonko

Mja glede na opise kako to doživljajo med sp zelo dvomm da jih. Sicer pa kako lahko dokažejo da so res zapustili telesa? Sej moje izkušnje so mele tud razpoznavne znake da doživljam obe pa sm kasnej spoznal da ne. Jz nism reku da astralni svetovi ne obstajajo ampak ne verjamm pa da se da po njih potovat med spanjem. To je mal tko, larifari rečmo. Naša domišlija in fantazija zna bit zelo bogata in pod sp fantazijski svet postane stvaren in mislm da so to ti astralni svetovi...namišljeni.

Komot. Jz se tok zavedam med sp, da se lahko sam odločam kam bom šu, kaj si bom zapomnu v prostoru in kok časa si želim še ostat v takem stanju. Sm pa rabu kr neki časa, da sm skužil, da to tavanje ni realno tavanje. In to ravn s tem, da sm si zapomnu določene detajle v prostorih. Ker kaj se dogaja. Med sp se jz odločm vstat in res vstanem kot ena meglica, na postli vidm materialno svoje telo ki še spi, grem iz sobe vn na hodnik ki je v kompletu tak kot v resnici ampak možgani ne morjo vedt da je naprimer moj brt pustu odprto marelo sred hodnika ker sm šu jz že npr prej spat...al pa ker doskrat spim u pižami (ja pač kaj) so možgani na to navajeni in pol se vidm spat u pižami v postli ampak zbudim se pa sam v boksarcah, ker vsake tok grem pa tud sam v gatah spat sam da to možgani pozabjo in posledično tega ni v lucidnih sanjah...mislm lucidne sanje pa obe masta tko podobne znake, da je ta stvar zlo tko majava...ne pravm da obe ne obstaja, mogoče tisti k so par ur mrtvi itd....ampak med spanjem da zapuščamo telo to mi nau noben pameti solil, to so priče za mala deca

Zakaj sm se sploh spravu to pisat...ker hočm zadevi prit do dna...jezi me to, da v vsh buklah in na internetnih straneh k sm jih bral o spalni paralizi piše, da obstaja možnost da med spanjem duša zapusti telo in tava okoli. So same površne teorije. Enako trdi ogromn ljudi, ki pravjo da so med sp doživel OBE.To odhajanje duše iz telesa pa ma popolnoma enake da rečm simptome ali znake, ki jih prepoznavam jz med ˝odhajanjem svojega zavedanja˝ iz telesa. Dolg časa sm mislu, da med sp res zapuščam svoje telo in bluzim po stanovanju kot nek duh, ker je vse zgledal zlo realno. Ampak kaj ko so to samo lucidne sanje. Da sm loču lucidne sanje od OBE sm mogu mal bolj prečekirat prostor v katerem sm se nahaju med nočnim tavanjem., da sm se lahko res prepriču če sm tam res bil ponoč al je to samo memorizirana utvara. In seveda med sp ni nobenih OBEjev ampak samo projekciranje naših lastnih možganov. Zakaj do tega pride pa ne vem.

ok glede na to da si se poslovila ene šestkrat že, je zdele res že cajt....drugač pa še enkrat, seveda je pomembno a res potuješ na ta kraj al ne...ja pa sej to je point moje teme alo? pa kaj govorim smrekam al kaj? knjige o astralnih svetovih in razni pametnjakoviči veselo razlagajo na internetu kako pod sp lahko potuješ z mislijo kamor si želiš ker je zavest takrat ločena od materialnega-torej telesa....pa komu jaz razlagam, da to ni resnično potovanje zavesti ampak le res zelo stvarno sanjanje - imenovano LUCIDNE SANJE!

ta kraj sem dal kot primer zato si preber drugič še parkrat predn mi pišš neumnosti...drugo pa, si šla potem prevert v ta kraj če so stvari res na tistm mestu kot so ble v tvojem nočnem potovanju? verjetn ne. futranje ega?

a normalno, da odpotuješ ampak kako te kraji zgledajo v resnici je pa druga zgodba. sej men tud ni problem odpotovat v mexico city pod sp, in kaj možgani sprojekcirajo mesto v katerem na vseh koncih žvrgoli španščina, ljudje se vozjo okol s starimi avtomobili, gledam latino obraze ljudi, sončno vreme, vsake tolk gre kdo mim s sombrerosom, stavbe so v latino slogu....pa sm zato bil res v mexico cityu?? NOT! od kje ta kraj tvojim možganom? kraj sestavjo tvoji možgani sami na podlagi tega kaj majo shranjen. pa ja ne mislš da si res odpotvala čez ocean med spanjem...sveta preproščina

No se ne čudm, da se bo tuki najdl kr en mal velik užaljenčkov ki me bojo zdej napadal z izrazi kot so pizda in podobno. Pač resnica boli in če ti nekdo razbije spoznanje o tem se je težko sprijaznt. Pod sleep paralysis lahko seveda najdemo ravno to Out of body expirience, ki opisuje točno to kar doživljam jaz. Zanimivo. Zanimivo je to, da te lucidne sanje zgledajo naprimer tako, da se jaz vedno dvignem iz telesa in se vidim spat v postelji. Potem lahkhotno stopim na tla in tavam po sobi, ki zgleda identična realni. In kolkrat sm med lucidnimi sanji vidu svojga brata ko spi v sobi pa starše k se pogovarjata ob kavi v kuhnni pa sm zjutri spoznal da brt sploh ni prespal doma ampak pr punci in da starša sploh nista pila kave to jutro..Hm ampak ne to so samo lucidne sanje pravte....hja seveda so ampak ljudje ki bi to doživeli le parkrat bi šli takoj kracat na forume kako so doživeli OBE, ker imaš dobesedno res tak občutek. Občutek, da si zapustil svoje telo je še kako realen čeprav je v bistvu le neke vrste možganska varka. Stanovanje, ki je zapisano v mojem spominu mogoče od realnega odstopa v 5-10% in na hitro ti da občutek, da res krožim okoli, stvar se spremeni, ko si točno ogledujem določene stvari po stanovanju, ki pa v možganih niso sejvane in si jih le ti sami sprojekcirajo na hitro. In res me zanima kolk ljudi od teh, ki so pisal da so meli OBE med spalno paralizo je to doživel res in niso ble lucidne sanje. Verjetno nobedn, ker ko sem sam to doživljal prvič sem bil prepričan da zapuščam telo ponoči tud sam. Hec da potem, ko je to postala že stalna praksa sem komot raziskval če je to res al ne. Kar se tiče astralnih svetov...Vem da so astralni svetovi in lucidne sanje dve različni zadevi ampak isto kot pri OBE tud tuki lahko najdeš povsod pod sp, da se v stanju spalne paralize da potovat po astralnih svetovih. No to so še ene buče. Prebral sm več knjig na to temo kako naj potujš z mislimi po astralu in ne boš verjel (ja ti ki me imenuješ pizda) večina poglavji se nanaša na ravno moj začetni postopek...dvigni zavest iz sebe, vstani s postelje, pojdi do okna in poleti z mislijo kamor si želiš....ampak kaj ko lahko poletim le na kraje ki jih sprojekcirajo moji možgani, nekatere sprojekcirajo zelo lepo, drugi pa so skropucala. Ne bluzite mi o nekih astralih, sploh ljudje, ki sp niso niti doživeli niti kaj sprobavali in sit sem teh oslarij k jih berem po internetu o nekih OBE izkušnjah pod spalno paralizo. So samo lucidne sanje ki zgledajo res kot OBE in nč druzga.

Hja taraja večkrat sm mel zlo hude more ob spalni paralizi in se spomnm kako je blo mučno k se še nism znal zbudit. Jz sicer nism sanju senc ampak sm mel naprimer občutk da mi neko zlo bitje sedi na trebuhu al pa nogah in me je grozn bolel, tiščal me je k da bi blo tristo kil na men. Ampak sj pravm to je vse samo v možganih. Noben mi ne bo pameti solil o astralih, to naj kr oni sami bluzijo o tem komu drugmu.

Da se kr hitr popravm, nočm trdit da astralni svetovi ne obstajajo ampak močno pa dvomim da se jih da obiskovat med spanjem in da je to vse skupi ena velka nategancija. Naj mal razložim. Sam mam spalne paralize že več let, skor vsak dan. Ene so močnejše, druge blažje. Med spalno paralizo imam polno zavedanje in lahko s svojimi mislimi tudi ustvarjam sanje zavedno. Vsakič ko imam spalno paralizo tudi sanjam da lebdim. Res je. Ker te stvari zadnje leto bol podrobno raziskujem sm pršu nekak do zaklučka, da so zgodbice o astralnih svetovih in izventelesne izkušnje pod sp, ki jih lahko najdemo na internetu en big big bulšit. Ravn tko teorije, ki o tem veselo razlagajo na raznih forumih. Ljudje se pač radi takoj obrnemo na neki paranormalnega če se nam zgodi kej čudnga. To je pač ful fajn ane. Na žalost tega v resnici ni. Ne obiskujemo astralnih svetov in ne, ne gremo vn s telesa med spalno paralizo. Zadeva je taka. Naprimer zbudim se sred noči in vidm da sm paralizeran. OK spet ta spalna paraliza. Ker mam že natrenirano bujenje, me paralize ne skrbijo več, celo več, zdijo se mi prou zabavne. Zato se z njimi tud večkrat poigram. Res je da večkrat vstanem in se dvignem s telesa med paralizo. Zgleda kokr da lebdim, da se je zavest dvignila s telesa.Hodm lahko po sobi, se sprehodm do dnevne sobe pa malo po kuhinji pa kopalnici itd. Ker se polno zavedam si komot lahko zapomnm stvari ki jih vidm po sobah. Naprimer knjige na mizi, kozarce na pultu v kuhinji, obešeno rdečo majico v kopalnici....Ampak hec da vedno ko se zbudim, teh predmetov ni kjer bi mogli bit. Knjig ni na mizi, kozarci so v omari, rdeče majce pa tud od nikjer...In zakaj neki sm se zbudu v gatah če sem se videl spat v pižami? Stvar je več kot enostavna. Možgani vse skupi sami projekcirajo. Torej projekcirajo stvarnost. Ker imam svoje stanovanje v jasnem spominu se potem to prikaže tudi jasno v kontroliranem sanjanju. Ampak čim se jz odločm stvari prit do dna in pogledat naprimer točne like na sliki v dnevni sobi potem s tem zafrknm možgane, ker v spominu tega ni in potem to po svoje projekcirajo kar pa je drugač od resnice. To se prav, da čeprav mam občutk da sm šel kot neka duša iz telesa in tavam okol, je to samo iluzija in v resnici je vse skupi le maslo možganov in njegovih procesov. Druga stvar je, ko nekateri pravjo da lahko pod sp potuješ z mislimi, da greš lahko kamor želiš. To je še en lapsus in prazno blebetanje ljudi, ki po možnosti niti niso doživeli sp. Seveda lahko potuješ okoli. Ampak samo v okviru svojih možganov. Torej če si želim letet nad Ljubljano, se bom med sp dvignil s postle, šel na balkon in poletel nad Ljubljano. Mesto bom videl s tlorisa zelo podobno realnemu, ker imam v spominu vrsto panoramskih pogledov z gradu, raznih fotografij itd kar potem možgani sestavijo skupaj in sprojekcirajo navidezno realnost. Do tega sm pršu sam, ko sm sprobavu razne projekcije kot so potovanje po egiptu, new delhiju, pekingu itd. Ker kraje zelo slabo poznam so možgani stvarnost slabo sprojekciral in tko sm lahko vidu v new delhiju tad mahal in še nekatere indijske zgradbe, ki sploh niso nastanjene v tem mestu, v pekingu sm lahko sreču celo mao zedonga čeprav je že par desetletij mrtu. Zanimivo, ker sem o njem velik bral in so ga možgani sami sprojekciral notr ker je v povezavi s kitajsko. Vse ustvarjajo samo možgani. Stvar se zaplete ker pod sp zgleda vse zelo resnično in dokler si stvari ne ogledaš podrobno maš res občutk da med spalnimi paralizami zapuščaš telo in potuješ okol. V resnici je vse to le delo možganov in tuki ni nobenih izventelesnih dogodivščin. Kdor to verjame naj mu povem, da so vantelesna odhajanja bol ena velka čiračara v naših možganskih vijugcah in to je žal vse. Tolk o astralu in izventelesnih izkušnjah pod spalno paralizo. Ljudje majo sam mal preveč domišlije.