Skoči na vsebino

nataly

D član
  • Št. objav

    8.436
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    175

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a nataly

  1. nataly
    Da bi morala nekaj ustvarjati, je tlelo v meni že lep čas. Ne le da bi načrgolila kje kaj - ampak, da bi naredila nekaj. In da bi bilo tole funkcionalno. Pa sva nedolgo nazaj z gospodičem iskala steklarja - seveda je spremenil lokacijo, za sabo pa pustil čudovit mozaik izdelan iz koščkov ploščic, pa stekla in koščkov ogledala. Samo stala sem in strmela. Tole!
    "Glej kako lep mozaik!" "Ja!" in se je tule mozaično razmišljanje do nadaljnega končalo.
    Samo meni ni dalo miru, iskala sem po netu ideje - ugotovila, da so Poljaki pravi mojstri, cela tekmovanja imajo, preučila kako se sploh lotiti tega.
    Najprej rabiš seveda osnovni material - nekaj ploščic je ostalo od polaganja kopalnice in hodnika, nekaj sva jih dobila v dar od frendice, ker so ji ostale, pa si nima kaj začeti z njimi. Meni so grozne, tako ubitačno zelene, da te postane strah. Ampak v kombinaciji s svetlejšo in toplejšo barvo, pa bi se celo dalo kaj iz tega narest.
    Nekaj ploščic sem čisto ugodno kupila v trgovini z mešanim blagom - okrog 1 evro za meter. Nekaj sem jih dobila kar zastonj. Nabavila sem še plastično gradbeno mrežo.
    Pozabila na lepilo Zdaj se čisto praktično ubadam s tem, katero lepilo bi prišlo prav. Ujela nekje, da ni univerzalnega lepila za mozaike , menda bi fleksibilno lepilo za ploščice prišlo čisto prav.
    No, lepilo še pride na vrsto.
    Zdaj sem kot mravljica pridno znosila iz trgovine (spet) domov male kartonske škatlice, kamor bodo shranjeni drobni koščki ploščic - lepo po barvah.
    Imam idejo, da osnovni vzorec narišem na velik karton - ki mi je ostal od vrat in od velike škatle v kateri so mi firme poslali domov gume. Potem dam gor mrežo, verjetno jo bo treba pripet, da ne zleze kam in potem veselo na delo.
    Ugotovila sem tudi, da je pametno ploščico med samim lomljenjem dati med kakšno cunjo. Že zaradi svinjarije, ki pri tem nastane
    Sem ratala ful vesela, ker se deca zraven v ustvarjanje ponudili. Sploh ta mlajša je pravi estet - no, saj starejša tudi, celo bolj vztrajna je. Tako, da bomo vsi lahko sodelovali. Gospodič prišibal tudi s praktičnimi nasveti - sploh ko sem v trgovini stala zraven polici z rezalnimi noži za keramiko - me mikalo, da bi centimetrske kockice imela. No mogoče jih še bom. In glede na to, da kar nekaj granitnih ploščic, ne vem kako bom tole narazen spravila.
    Tako, da bom tukajle obeleževala ves moj napredek okrog mozaičnega dogajanja.
     
     
  2. nataly
    Tudi to sem.
    Heh. S pravim navdušenjem lahko par ur buljim v višine nad sabo in se prepustim domišljiji.
    Nekako se mi dozdeva, kaj bi mi moji radi kupili(nekak še verjetno ne bodo, glede na finančno situacijo, ki jo imam pač radi lune v devici vedno rada pod kontrolo). Teleskop.
     
    Ful ponosna sama nase, ker prepoznam kakšno ozvezdje, planet, ki se zmoti in je viden s prostim očeskom....
    V avgustu štejemo utrinke.
    Moram si nabaviti zvezdne karte..take bolj natančne
    Se bojim, da bo moj brez spalnega tovariša ostal
  3. nataly
    Takole je. Biti idejni vodja projekta - pa magari starejši punci, ni mačji kašelj. Se mi vedno bolj dozdeva, da bi za tale moje mukotrpneno delo, morala nekak odslužiti. Ampak, ker ima danes obletnico iz tega ne bo nič. Že leto dni srečno zaljubljena..leto dni..jaz pa celih enaindvajset in drobiž let veze za sabo.
    Koliko močno zaljubljena?
    Zaljubljena bolj slabo. Ljubljena? Nič ne vem več. Včasih blazno samozavestna hodila po svetu, ker sem pač vedela tole. Pol pa pridejo čudni časi in vedenje se postavi na glavo. To, kar veš, pol ugotoviš, da pravzaprav nič ne veš in se probaš sprijaznit s tem. Hkrati pa upaš in se loviš in vsako slamico. Pa nasmeh kakšen. Pa klic sredi dopoldneva. Že zato, da te pravi čas prebudi, ker konec koncev treba skuhati južina.
     
     
  4. nataly
    Nekak me mika - logiš tole - da bi ravno na temle mestu težila o živalcah.
    Da se razjočem nad usodo svojih mačk - včeraj preventivno po sestrinem vikendu stikala, če bi slučajno se našlo Lisino truplo in si ful oddahnila, ker trupla ni bilo.
    Nekako se z izginotjem ne morem sprijaznit. Lažje je, če vidiš, da je žival mrtva..veš..in se z izgubo sprijazniš..tako pa zijam naokrog - morebiti pa bo znala najti pot domov...Čeprav vem, da ne bo.
    Ironija kaj?
     
    Še nobene fotke Lise ml. nimam..imam pa njeno mamo..Liso starejšo..mogoče mi bo ratalo pripopat jo gor.
×
×
  • Objavi novo...