nataly

Car je umrl. Pred uro in pol nekje... zgleda, da mu je odpovedalo srce. Točno se vidijo sledi tačk v snegu, kako ga je rinil v breg, potem pa obležal. Ok..saj smo vedeli, da so leta tu...ampak jočemo vseeno. Če bi bil kakšen drug letni čas, bi ga pokopala doma. pod orehom, kjer je rad ležal..zdaj pa..no..zdaj pa ne. 4. januarja bil star 13 let... ok...je pa imel res lepo življenje. bil ljubljen od še in še ljudi in on imel vse okrog rad...mater, da je mačka bila včasih boljši čuvaj kot on. No, žalostni smo

ja mojo mozaično verižico ima...tako, da je tole mozaik v mozaiku:))) hvala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Ekola..tule Zarja jutranja )

Glavno, da si prišla k sebi, pa magari dolgo trajalo. sem te že malo pogrešala...samo sem si mislila, da imaš vije vaje kakšne...no, na gripo nisem pomislila. Mene je poleglo za dan in pol. Ni bila gripa, prehlad. Pa sem kar mislila, da me bo pobralo. Drugač pa zadovoljna - skoraj končala hčerkin portret - zafugiram ga še pa je...sem sliko poimenovala Zarja jutranja...zdaj sem se lotila še mlajše...ta bo Večernica. itak, da sta kot dan in noč...ko bosta polepljeni pa se lotim fug.. drugač pa -nič novega na našem koncu

ja, to je res mimo... tudi jaz tako mislim. če ti nekdo najeda, ga pač spreglej. komaj sem prilezla z avtekom v naš breg..mater.

Silica bi ti lajkala, pa tebi Ceres tudi, pa mi je že spet zmanjkalo lajkov..

pa res je tigrica... naj ti veselo prede.. meni gre naša Lina ful na živce ponoči, ko jo zazebe in pride spat. Potem pa grunta..ali bi na vzglavniku, ali bi pod odejo zlezla...in največkrat je tako, da je glava na povštru, telo pokrito...tu vse ok...ko pa se spomni, da pa je treba očistit kožušček..pol bi jo pa fentala najraje... pa cmoka, pa liže..pa praska...pa spet cmoka in še enkrat cmoka....pa jo dregnem...mir za pol minute...pa hitro cmokat dalje...popizdim in dam roko na njo..pa misli, da mora polizat roko...skratka...cele vije vaje z njo.

Ceres...madona, da si me zadela s tem hladilnikom...odlično napisano. kje pa gledate te Vikinge? mah..no saj ne gledam tv..oz. samo še smučanje ob vikendih...ampak, modre oči pa magari zamazane s krvjo bi pa človek pogledal...

Čisto zares sem se lotila portretov. Sestra je bila prva na vrsti - ok...lani jaz..ampak to ne šteje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png ker se je pač na sebi najlažje učit. In prišla do ugotovitve, da ima sestra zelo zelo žalosten pogled. Če so oči ogledalo duše, ne vem, zakaj tega nisem že prej opazila. Verjetno zaradi tega, ker je tako hrupna kot jaz in se rada smeji...in na tej fotki, po kateri sem delala portret, je to prišlo ful do izraza. Smeh, ki se ni dotaknil oči...žalostna sova, so jo takoj poimenovali naši...v bistvu še ni dokončana. Lasje in obraz...ostalo še čaka, ker me je prava nestrpnost zgrabila in sem morala iti delat drugega. Starejšo hčero. Odločila sem se, da jo naredim v črno beli sivi barvi...preprosto zato, ker nimam takšne zelene barve, kakšne ima punca oči...in narava se ne da goljufat...punca ima eno oko izrazito večje od druge..in sem ji tako tudi naredila..zdaj pa samo v tisto oko zijam....no, verjetno bom prijazna in jo šla pomanjšat...ne vem še.... ker bo na vrsti tudi še mlajša. tudi v črno beli tehniki...da ne bo krega pri hiši http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png je pa tudi lažje delat s keramiko tele portrete kot pa s steklom - sestro sem s steklom, sem se ful bolj namatrala...pa še hudič bo, ker nikoli nisem ziher kako bo tole po fugiranju zgledalo...tak, da osnova št. 1. če se le da...s keramiko ali pa smalti..tudi marmor bo ok.

Cookie -kar k tebi bom prišla na večerjo.. tvoji meniji so vedno krasni. mi smo bili dva dni na sarmi - drug dan za kazen, ker so se bunili. včeraj na solati in domačih krompirjevih svaljkih s pirino moko -mater, da sem mlade hotla zraven dobit...tak, da sem obupala in nekaj bele zraven fliknila. danes bo kurja obara. nič sladkega hujšamo

Ooo Ceres..sem pogrešala tvoje zapise. vzgoja pridne punčke je hudič, ki sem je bila deležna tudi jaz. Nekak se jim je malo izrodila...ker sem ratala ven jaz...ampak še vedno tli v meni in bi bila najraje nekje skrita. V bistvu se hudo strinjam z vsem kar si zapisala. Če sam ne sprožiš akcijo, jo pa oni zgoraj...in to ne glih tako, kot bi si ti želel. Za letos sem se odločila napisat plan. Tam nekje je nekdo napisal, da ljudje v domu upokojencev živijo dlje, če imajo plane..evo...jaz sem lani nekak životarila...oz. sem imela kratkoročne plane. In tako je tudi potem življenje potekalo. Za letos hočem narediti nekaj velikih korakov. Od čakanja pa cincanja ni haska. Tudi tako sopenje šamanček vedno prav pride. Po seksu imaš lepšo kožo, žariš in na sploh je svet lepši. po orgazmu seveda. tak, da..zakaj hudiča pa ne... zaenkrat še ni prepovedano

ja,malo zamujam....saj ste že vse napisali...zdravo predvsem v 2017:) ostalo pa že bo. kot ponavadi zadnje čase....spala pred tv..skoraj prespala skok v novo leto...potem pa spet spala. mislim....

No...za dva dni so me prisilili, da sem....bila v jacuziju, v savnah...v slanem bazenu...trpela nad....))

Po drugi strani pa - matervola...koliko vas sploh ima s tem hudičem izkušnje? Resno vprašam? A? ste se kdaj javili na telefon, zato, da vam je nekdo povedal, da JUTRI takoj pridite nazaj...pa čez štirinajst dni še enkrat? Ste doživeli to, da oseba ob vas sedi na stolu in tako trepeta, da stol ruži, kot da so mu del nog odrezali? ne. torej ne bit jako pameten. ker nikdar človek ne ve, kaj ga naslednji trenutek doleti

ne vem glih koliko je Melanija neumna ali kaj se ji podtika, po mojem skromnem mnenju, če bi bila neumna ji vsa lepota vsega sveta ne bi pomagala. konec koncev njeni predhodnici ni... kar se pa tiče partnerjev in vse ostale žlahte se strinjam z alefom in šamanom. in hkrati pripominjam, da je vsak človek sam odgovoren zase. je pa res, da je po liniji najmanjšega napora najboje it narazen pa ko šljivi..in iskat med in mleko. zadnjič mi moje starejše dete pove, da so socialna omrežja ful kriva za razpad veliko zvez., ker si folk obljublja nebesa...pol pa še niti vic ne znajo hendlat. modro deco sem vzgojila res...

tole se ti je usralo kaj... ker namreč po mojem mnenju drži. vsaj jaz sem tako razmišljala. kot že omenila tam nekje...

jaz bom začela balone prodajat majke mi. za deset centov -pa to je še draga cena jih bom kupila na Kitajskem pa jih bom v Ljubljani po 10 evrov prodajala. brez računa itak. niti za štant ne rabiš. samo vrvico na kamni pa je to to. če te kdo zagnjavi se pač prestaviš.

ko tole tako napišeš bi člowek pomislil, da je najbolje ležati pa se v ta zadnjo brcati. pa čakat, če ti kdo slučajno kaki keš kar tak da. potem ješ, če ti nihče nič ne da pa ne..

ali pa prodajaš preko spletnih trgovin sicer pa napišem račun, tak, da se cerarjevi agenti lahko obrišejo pod nos.

Nedolgo nazaj sem valjda pisala o frajerju, ki kao poskušal kupiti uro preko spletne strani? No, zdaj bi kupil pikapolonico... s popolno enakimi besedami, me sprašuje in mi teži za moj email naslov, da se zmenima podrobnosti...pa da naj pošljem paypal naslov, pa hišni naslov..in tako dalje. no, sem ga prijavila. jebat ga. ga imam na sumu poskus kraje identitete. kakšen kreten moraš biti kao...če 2x prekopiran tekst nekomu pošlješ...samo namesto clock vtipkaš ladybug? najprej sem se sicer režala...zdaj mi do smeha malo minilo. konec koncev vtipkaš v googla moje ime, pa ti vsega hudiča ven vrže...

Ne vem za ostale. vem pa za sebe. in mi je jasno, da tako kot se sama zmorem kraljevsko uničiti, me nihče drug ne more. v bistvu se s tem borim kar celo življenje. pri meni sta dve plati..ena svetla, druga temna...tisto nekaj vmes odpade. ko zmaguje temna - se ve kje sem, in pa - vse je v glavi. itak. tako, kot se jaz uspem prepričat, da bo ljudem okrog mene bolje, če me ni oz. me ne bo, ne vem če komu uspe. samo potem se od nekod privlečejo in mi težijo, da jim moram za ziher kljubovat, ker to pač rada delam. in me še hudiči drezajo in mi težijo, da se človek niti pošteno več smilit ne more samemu sebi. če ne ljudje, pa živali...mater. kakor koli...povem pač. da sem človek, ki zmore ljubiti in sovražiti hkrati. in to me bega. tak strasten odziv, nepremišljen xkrat. eno takšno mirno življenje bi.... tudi mi je jasno, da sem priklicala s to svojo uničevalnostjo raka tja, kjer je pač bila moja šibka točka. vsi imamo šibko točko v telesu...nekaj časa se lahko brani telo, pol pa ne zmore več. zame je bil čas streznitve tole. pa tudi čas, da se zavem in si upam. ni nujno a ne, da sem tule zmagala vojno. bitko sigurno...da povzamem - človek je lahko samemu sebi največji sovražnik. in pa še tale misel - vse poti v pekel se začno z dobrimi nameni..

Ste opazili, da smo štandkarji zdaj po novem ogrožena sortahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png ok..je res, da nisem v Berlinu...pa vseeno. Bom hudiča začela pisano gledat vse arabce po svetu, če bo šlo to tak naprej. zaradi enih bedakov, ga vsi našpukajo... in pa ja...razdiram. lepo z nožičem in iglo zbadam in krušim fugirno maso... mazohist sem...ni druge razlage

Ti Silica...a veš da bi ta zadnji stavek prevajalca rabila? ...predvidevam, da se navezuje na prejšnja stavka...sam zdaj pa prosim še...hm...ne vem..naj uresniči ali kaj? )) pismo je hladno. saj je december, pa vseeno. gruntam, ali čem še zraven kamin zakurit..verjetno bom.

nič se ne sekiraj . moja starejša - ki je bila neki ekspert za excel in take zadeve, mi je zadnjič vsa iz sebe potožila, da je čisto vse pozabila, da se ful matrala poleg enih zadev, ki jih je včasih z levo roko naredila....če ti je zdaj to kaj v tolažbo jaz pa sem računalniško samo še desetinko pismena. gruntam, če spet čem nekaj razdirat. v sanjah se mi že zdaj dva dni prikazujejo stvari kakšne bi naj bile..pa niso, ker se je meni mudilo. bomo videli torej dva dni sem si še štandkanja privoščila - v četrtek in petek v mb. nič kaj ne pričakujem, glede na to, da vsako leto slabše, turistov pa v štajerski prestolnici glih ni. (ker so pač žali bog turisti moje glavne stranke). samo če me te že glih povabijo, valjda da bom šla. ker drugače so frajerji in mislijo, da so poceni, če ti hočejo 50 evrov za štand vzet...so informacije padle da one hiške tam v lj....22oo za december. no, če imam tak keš, sem pridno doma, ne pogledam niti skozi okno, pa tudi če bi si še z vsaj petimi delila, sem še vedno doma in ne gledam skozi okno...to pač jaz..

Ko sem bila jaz v dobi žalovanja, mi je resnično pomagala prijateljica s katero sem lahko imela maratonske pogovore. jaz sem pač človek, ki mora dati čustva ven, meni je veliko lažje, če o tem debatiram, obujam spomine, predvsem lepe, pa smešne. seveda pride potem hrepenenje in žalost in jeza, ker tega človek več ne more doživeti s to osebo...ampak vedno znova in znova sem privlekla na plan kakšen dogodek ob katerem se se na koncu krohotala do solz. saj, moja mati je bila osebnost, ki ni nikogar pustila hladnega. ni bila lepotica, ni bila vitka, niti drobnih kosti. njena lepota je bila drugje..je bila v tistih lepih srninih očeh, v tem kako je nagnila glavo in se od srca nasmejala, bila je v njeni osebnosti. kajti bila je kot čebela matica. vse naše vesolje je držala skupaj s svojo izredno notranjo močjo in voljo do življenja. tako, da nas je prav pripravljala na svoj odhod..celo leto 2009..ko ji padal nivo energije, ko ni več jedla, vidno hujšala, žar v očeh počasi ugašal...bila je ženska, ki je znala ljubiti in sem res vesela in ponosna, da je to znala prenesti name, ki sem bila vedno samosvoja in trmasta pa še kljubovalna v mlajših letih. dva ognja, ki pa sta znala na koncu najti skupno kurišče in grela vse okrog sebe. moram rečt, da je sestro s svojo močjo pogoltnila....se je je bala na čase...kaj bo mama rekla...jaz pa sem ji zabrusila nazaj, da sem jaz tule glavna gospodinja...in da naj tole upošteva....in je ostala brez besed. skratka... letos je 7 let. in še vedno je v mojih mislih, vsake toliko se še vedno zalotim, da bi ji povedala ali jo povprašala za nasvet. bila je modra in bistra ženska. pa srčna tudi. in jaz je kar nisem znala spustiti..tako, da me je pač morala v sanjah opominjati, da je bil njen čas in da je morala it...da pa še moj ni prišel. tako, da če bi slučajno nikdar ne verjela v druge dimenzije...sem jih na lastni koži skusila in vem da so. po njeni smrti sem se čisto zares lotila tega kar počnem zdaj..najprej je bilo za dušo, potem še za dušo in še vedno je za dušo. in je več kot hobi. je....življenje samo.