par dni nazaj ko je padal prvi sneg sm bila spet polna upanja in topline a ta občutek spet počasi izginja.
želim si živeti po starem. tako kot leto nazaj ko sem imela okoli sebe ful folka,dobre volje,energije in ljubezni.
sedaj imam ljubezen a ni prijateljev.
osamljena a nikoli sama.
lani ob takem času sem dobila sporočilo od prijatelja ki je šlo takole:
za devetimi gorami,daleč od prometnih cest,mirno sanjaš kljub osami,pod obodom svetlih zvezd. P.s.: vendar ti nisi nikoli sama.
lahko noč.
po letu dni sem prvič ugotovila kaj mi je želel povedati s tem smsom. da tudi ko sem osamljena in ni nikogar na katerega bi se lahko obrnila še vedno nisem nikoli sama. a vendar se počutim samo.
