melisanda

nekomu grem na živčke tralala, hopsasa kaj pa zdaj???

hmmm, se tudi jaz zadnje čase tako počutim... Ampak dobro, se bom očitno morala naučiti bolj trdno postaviti zase in če mi ni, mi ni in ne kar nekaj pocat ter na hitro skenslati ljudi, ki tega ne spoštujejo. Ma, saj mi že kar gre, samo bi pa rada, da se to konča že enkrat in da bom na hitro znala poštimati tole, da me neposlušanje ne bo več obremenjevalo, ker bom vse DOVOLJ GLASNO IN NATANČNO POVEDALA. Smešno, sem prav iz tega vzroka prišla sem, da tole napišem pa vidim, da me je že nekdo prehitel

Pač so me razočarali, kaj zdaj? Vseeno pa mi vsaj takrat ni bilo, sedaj pa nimam nekih globokih zamer, no, morda za enega :xx!: bi morala še malo razmisliti in pobrskati po spominu. Ko sem bila mlajša, sem pogosto jokala ali bila nesrečna, če me je kdo razočaral, sedaj pa ne več. Verjetno od ljudi sedaj manj pričakujem ali pa sem že navajena, da se pač zgodi kaj, kar ne pričakujem. Je pa res, morda je najbolj grozno razočaranje to, ko spregledaš, kako si sam sebe vodil za nos, slepo zaupal. A, jebat ga bom drugič boljš vedla...

meni je tudi bila odbijajoča nekako (osemka), samo mislim, da mi ni prinesla direktno kaj slabega, samo poštekala je nisem še čist.

tudi mene neke številke spremljajo skozi življenje, nekaj časa sem mislila, da so srečne, sedaj pa mislim, da zgolj označujejo mojo pot, se pojavijo tam, kjer sem jaz, pač tako mi je bilo namenjeno pa bilo ''dobro'' ali ''slabo'' tisto pa je zgolj znakec, zapis na moji poti. Težko mi je kdaj povedati, kaj naj bi bilo srečno ali nesrečno, ker sama večinoma zaj..., mislim, da mi niso številke krive, one so zgolj poleg.

zaspano upam, da bo kava pomagala

smešno, zanimivo... Me zanima kaj mi bo še prinesel ta dan...

Pa ne počutijo se osamljene, vsaj nekateri, verjetno kdaj pride tako obdobje, ko ti to paše, rabiš. Včasih so osamljeni tudi ljudje, ki imajo družino... Mislim, da nekega splošnega pravila tu ni

meni trenutno paše biti samska

Zanimivo je, kako se ljudje odzovejo na prijaznost, če na njihovo neprijaznost ne reagiraš z neprijaznostjo. Zadnjič sem v lokalu naročila pijačo, natakar je bil slabe volje in videlo se mu je, da svojega dela ne opravlja z užitkom. Grdo me je pogledal in skorajda vrgel tisto pijačo na pult ter naveličano sprejel denar. Meni je bilo to smešno in zanalašč sem mu dala kar nekaj napitnine. Pobuljil je kot tele v nova vrata in zmedeno odšel. Sedaj se vedno, ko se srečava, smejiva drug drugemu, včasih na hitro prisede in se pogovarjava. Ima enega najlepših nasmehov. Prejšnji teden sem šla na antobus. Ker sta tam stala dva, sem voznika, ki je zunaj kadil cigaret vprašala, kateri od njiju bo sedaj peljal. Nekaj na meni mu ni pasalo in mrko, brez, da bi me pogledal, mi je pokazal, kateri vozi. Jaz sem se mu nasmejala in se mu zahvalila ter se postavila drugam in čakala. Bila sem dobre volje in sem se kar smehljala, tudi, če me je pogledal. Ko smo šli gor, sem mu hotela plačati pa se mi je nasmejal in mi dal polovično ceno. Kdaj pa popizdim in tudi to kdaj pomaga

http://www.cosgan.de/images/smilie/engel/n015.gif

Tudi jaz sem jo prebolela in kolikor vem, nisem nikogar okužila, vsaj nihče od družinskih članov ni zbolel, za druge pa tudi ne vem. Pa nisem bila v nikakršni posebni ''karanteni'', samo pač nihče ni jedel za mano in kašljala nisem direktno v koga (vsaj tako se spomnim no, je že kar nekaj let od tega). Mi je pa bilo smešno, ko sem izvedela kako se prenaša ta bolezen, ker v tistem času (bila sem otrok) se mi je tuja slina gabila, nisem se marala poljubljati, bog ne daj, da bi uporabila isti pribor... Pa sem jo dobila No, sedaj se pa rada poljubljam

poživljeno

kavč