Boudika

Veliko ženskih revij in v večjem delu - od tiste Smrklje, ki je izhajala v naših najstniških letih do Cosmopolitana, je ena huda indoktrinacija in poneumljanje. Privzgajanje neke umetne identitete.

Moram reči, da sem zadnje čase zelo pozitivno presenečena, ko srečujem v Slovenijo priženjene zahodnjake - Švicarje, Američane, Nizozemce, ki so se zelo dobro naučili slovenskega jezika. Za pripadnike slovanski narodov učenje slovenščine ni tak kunšt, za tiste, ki govorijo germanske in druge neslovanske jezike, pa slovenščina ni ravno najlažja. Slovenci se znamo zelo hitro prilagajati drugim, tudi kar se jezika tiče, ni nam pa tako samoumevno, da se želijo tudi drugi naučiti našega jezika. Sem že večkrat naletela na tujce (Hrvati, Srbi, Američani, Irci, ...), ki so se pritoževali, da se ne morejo naučiti slovenščine, ker takoj začnemo govoriti v njihovem jeziku.

Od ženskih revij, priznam, kupujem samo Liso. Zato, ker ima veliko dobrih receptov in nobenih trič trač. In vsakič ima na naslovnici kakšno javnosti neznano dečvo - običajno v enem od v naslednjih straneh predstavljenih oblačil. In te dečve so tako različne kot so različna dekleta, ki jih srečuješ na ulici - različnih postav, obrazov, polti, mimike. Skratka, različnost, raznovrstnost, enaka vsakdanjemu življenju. Drugo me ne zanima. Mogoče me bo pa sčasoma vseeno začela motiti MIša Molk, ker izgleda vsako leto mlajša in bom začela verjeti, da sem zunaj predpisanega standarda http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

Zanimivi predlogi, sploh zame, ki se ne spoznam na ezoterično čiščenje. Sem pa ravno začela brati eno knjigo in podobno kot je nekje zgoraj napisano, po eni od feng shui variant po tleh čez noč raztreseš morsko sol in zjutraj to pometeš.

Veliki kristalni globusi gor ali dol, lepo mi je bilo spremljati uspehe naših športnikov, lepo je bilo gledati naše Slovence v Planici vsakič na samem vrhu in lepo je bilo tolikokrat slišati slovensko himno v zadnjih dneh. Lepo je bilo tudi gledati nepopisno veselje Tepeša in bolj mi je bilo žal za razočaranost Petra in Tine, kot za tiste globuse. Spet ena izvrstna sezona, po že itak lanskoletnih najbolj uspešnih olimpijskih igrah vseh časov za slovenski šport. Naj še traja nekaj časa, ker v nedogled se najbrž ne morejo izboljševati, ne?

Res nisem bila do zdaj pozorna, ampak precej smučark se mi zdi prav lepih in ženstvenih. Ali sem kaj spustila?

Sinteza vajinih teorij bi bila, da so vsi v redu ljudje pravzaprav ženske?

Zdaj si ti že pri tašči, samo tole bi rada komentirala - tam se se strinjala, da o praksi poučujejo teoretiki, samo to je druga zgodba. Mi je že več ljudi, ki poučujejo/trenirajo otroke v raznih krožkih reklo, da so nekateri starši pretirano ambiciozni. Da ne upoštevajo starosti ali pa želje otroka. In tudi forsirajo učitelje s svojimi željami. In pač tole pisanje razumem kot izhajanje iz praktičnih izkušenj. Sem dojela, da želi veliko staršev dati otroke čimprej v tekmovalne skupine, tukaj pa pač predstavljajo svoj sistem - da se otroci do določene starosti bolj igrajo, šele ko so dovolj zreli in če so - sledi tekmovanje. Veliko profijev opozarja na to skupino staršev, ker imajo po moje slabe izkušnje v praksi. Kar se pa tiče mojih želja in izkušenj. Kot otrok sem uživala v dejavnostih, ki sem si jih sama izbrala. Tisto, kar sta mi moja starša, je bilo potrata mojega prostega časa in njunega denarja. In v tem primeru se pač moje izkušnje pokrivajo s stališči nekaterih profijev. Moja edina želja za oba otroka je, da bi se naučila kakšne borilne veščine, ampak tamale to ne zanima in je ne bom silila. Ostalo pa pač po željah in potrebah.

Ne predstavljam si tega tehnično, pa mogoče smo že malo tečni, ampak a se to ne da kako uredit, posvetovat z uredništvom? Kako se da to vplivat na zmanjševanje všečkov? To se mi ne dogaja, so se mi kakšne druge stvari, pa je mimo.

Saj mene on kot osebnost ne zanima. Članek mi je bolj zanimiv, ker so za moje pojme postavljeni zdravi kriteriji v športu glede na potrebe otrok (gre predvsem za tisto, kar poučuje Brigita Bukovec), pa dokaj dobro napisan, če ga berem kot starš - se z njim strinjam. Aja, kar se tiče razgibavanja, se mi zdi itak najbolj idealno, da se ima otrok možnost razgibat svobodno, v naravi, s svojimi vrstniki. Pa ne vidim nekega hudega smisla, da je otrok že v vrtcu vključen v neke take športne dejavnosti. Če pa že gre za neko vadbo, atletiko, željo otroka, da se nekam vključi, ko je v šoli, s tega vidika mi je pa članek pač všeč.

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/otrok-sport-kdaj-kam-ga-vpisati

Gre za prepletanje enih in drugih, odvisno od prostora in časa. Pri tem pa tudi niso vsi posamezniki nujno del te mreže.

Komentirala sem kot nekdo, ki astrologijo zgolj nekoliko preiskuje. In v mislih sem imela svoje križe in težave, ko se srečujem z blazno različnimi kriteriji in učenji. V tej debati mi je fajn, da so nasprotna stališča tudi argumentirana - najhujše je, če kot začetnik bereš različna stališča, različne pristope k interpretaciji karte, pa za vraga ne veš, zakaj je tako. Kot primer (ne kot potrditev eni ali drugi teoriji) sem pa dala enega od mnogih razhajanj v stališčih - ali se planet v konjukciji oz. blizu vrha naslednje hiše že razlaga (oz. se razlaga njegov vpliv) v tej naslednji hiši. Lahko stojiš na stališču, da če je planet znotraj neke hiše, potem ima vpliv tu, v mejah te hiše in ne drugje. Lahko pa te meje premikaš - in potem je tu večno vprašanje - pri katerem orbisu še upoštevamo ta vpliv in kje ne več. Tako kot pri aspektih med planeti. Saj ne jemljejo vsi astrologi čisto enakih orbisov. In kot začetnik, ki nima možnosti iskati statističnih potrditev na tisočih kart, pač moraš nekomu verjeti, ali pa vzameš tisto možnost, ki se ti zdi bolj logična, boljše argumentirana. Pa praksa in statistična preverljivost je tudi problem, čeprav je nekaj, kar daje največji občutek verodostojnosti. Recimo, za interpretacijo karte moraš sprejeti neko teorijo - kako veš, da nisi pod vplivom te teorije pripisal pomena nečemu, kar je posledica drugih dejavnikov v karti. In itak je branje karte odvisno tudi od osebnosti astrologa, poznavanja določenih področij, intuitivnih zmožnosti - saj na splošno velja, da je interpretacija karte umetnost, ki zahteva pretanjen občutek. Na to sem pomislila čisto na primeru lastne karte - da bi mogoče nekdo lahko poljubno raztegnil te moje stopinje, na katerih je določen planet in jim pripisal pomen, ki ga izžarevajo druga področja karte ali pa jaz kot osebnost. Ali pa primer neke znane osebnosti, o kateri ima astrolog neko izdelano mnenje - ali ni možno, da bo prilagodil kriterije interpretacije v smeri tiste teorije, ki boljše razlaga osebnost tega človeka? Tako jaz vidim metodološki problem razlage teh stopinj. Malo sem zafilozofirala, pa lahko mirno tudi brišete ta post, če ne sodi več v temo.

Ti si poseben primer. Mišljen je bil RL.

Včasih druge doživljam kot slone v trgovini s porcelanom, včasih sem sama tak slon. Ko bi bil človek vedno rad obziren in občutljiv, pa pri samoizražanju drugemu stopi na nogo. Dan, ko se bo težko spravit v pogon in bi ga najraje preživel na budističnih mantrah. Najbrž bom danes mnoge razočarala.

Pa ne vem, če je tako težko razumeti. Dilema je dokaj logična. In obrazložitev je precej dragocena tudi za nas, neastrologe. Meni je to podobna dilema kot ali se planet blizu naslednje hiše že razlaga v tej naslednji hiši in v kateri oddaljenosti že. Sem že brala obrazložitve, da jemlješ orbise v odvisnosti od celotne natalne karte, ki jo imaš pred seboj. Mogoče nekateri delajo tako tudi s stopinjami. Mi je pa ravno tako žal, da se na astrologiji ne dela skozi statistiko.

Hm, kaj pa - preprosto ljubezen - brez nihanj, brez ekstremov, brez gugalnic?

Ja, drži. Točno to. Mislim, da je pri naravoslovju in v tehnični stroki drugače. Družboslovje pa, ja, pa tudi humanistika v določeni meri - takšen odpor do izvajanja teorije iz praktičnega življenjskega dela, takšen odpor, da bi gradili iz konkretnih življenjskih primerov - ne moreš sistema premaknit za milimeter, skoraj na meji verjetnega. Res masovne pralnice. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Saj o tem razpravljamo že leta - da ima Islandija malce drugačno ozadje od Slovenije. In se pri tudi lahko ujamemo v past, da idealiziramo neko drugo družbo, pri tem pa spregledamo še tiste prednosti, ki jih imamo. Jaz vidim to neskončno potrebo po delitvah na mi in oni v reakcijah na trenutno stanje. V kritiki katerekoli vlade, oblasti, elite, ne glede na to, kaj je naredila. Cerar se meni kljub vsemu ne zdi tako napačen, mislim da dela po svojih najboljših močeh. Pa mu nihče ne priznava te pozitivnosti. Združena levica je imela tudi nekaj dobrih potez in argumentov, pa je zgolj kritizirana. Vsaj del korupcije se razkriva, pojavljajo se pobude po transparentnosti (zahteva po javnem dostopu do podatkov o prejemkih v javnem sektorju), pobude po izboljšanju stanja, po spremembah vsaj na nekaterih področjih. Ni veliko, ampak ne vidim razumevanja, da se izboljšave lahko odvijajo po postopnih korakih. Problem vidim v tem, da se ne prizna vrednosti tistemu, kar je dobrega, da se ne podpre nobene spremembe. Da ljudje čakajo, da jim bo nekdo s čarobno paličico radikalno v trenutku spremenil svet. Eno je razumevanje, kje so napake in problemi - pa tudi kritika le-teh in predlogi za izboljšanje, spremembe - zato podpiram aktivizem (ki ga ne enačim z revolucionarnostjo) drugo pa je padanje v eno in isto jamranje, kako se nikoli nič ne spremeni in kako je oblast vedno pokvarjena. In se strinjam, saj vidim tudi v čisto konkretni realnosti, da je skorumpiranost problem vseh ravni družbe, celotnega sistema, ravnanje elit je samo odraz tega.

Cenim enostavnost. Imam malo pripomočkov, pa še od tistih jih je nekaj odveč (predvsem za torte). Sušilec za solate je uporabljala moja mati (kot še ogromno drugih pripomočkov), pa se mi sploh ne zdi potreben. Ena krama več. Res pa je, da če vidim kakšne izjemno zapletene recepte, ki terjajo ogromno nekih dodatkov, pa komplikacij, jih pustim pri miru. Včasih sem se jih lotila, pa mi je ostajal en kup krame in neporabljenih sestavin. Raje imam sistem, po katerem znam smiselno uporabiti tisto, kar je/ostane v hladilniku, ustvariti kakšen nov, zanimiv recept. Najpreprostejše jedi so običajno najokusnejše, pa najmanj obremenjujoče za organizem.

Odvisno, kaj meni tisti drugi, naslovljeni, kakšen je dogovor. Sem pa to prakso opazila pri mnogih na forumu in ni bilo nobenega pritoževanja. No, pa saj tukaj prisotnega PDM-ja mnogi še vedno kličejo Porny, res pa je, da najbrž tudi sam sebe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Ni pa sicer povezava s temo.

Tudi zasluge ne gredo vedno samo staršem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Ja, ne vem, če bi mojo mater vprašal, bi šlo takole - vse dobro je (izključno?) njena zasluga, vse slabo pa moja, ali koga drugega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Življenja ne merim v procentih, ne verjamem v statistike. Kaj, koliko, kdo vpliva - je čisto odvisno od primera do primera, a ni?

Tisti, ki so odvisni od nas, imajo lahko kakšne prirojene disfunkcije in tu tudi vzgoja ne pomaga. Ampak takšni primeri so redki. Potem so prirojene predispozicije, ki določajo, kako se bo nekdo odzval na negativne ali pozitivne dražjanje. Zloraba bo v vsakem primeru naredila škodo, je pa od prirojenih predispozicij in vrednot okolja odvisno, kakšni obrambni mehanizmi se bodo razvili. V največji primeri pa vplivamo na tiste, ki so odvisni od nas - s svojo osebnostjo, obnašanjem, zgledom in vzgojo. Vzgojni in vedenjski vzorci se prenašajo - ampak ponavadi pomaknjeni za eno generacijo. Ničkolikokrat videla. Dostikrat razvijejo otroci obratne lastnosti od staršev ali enega od staršev. Se pa ponovijo te lastnosti v naslednji generaciji, ali pa razvijejo v drug ekstrem, ki ga narobe razumemo kot dober. Se da pa veliko predelat, ozavestit, pa veliko je odvisno še od ostalega okolja in vplivov, poleg staršev.

Glede na to, da so vse naše aktivnosti dokumentirane, smo vsi na nek način del BB, samo plačani nismo za to. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

Jaz pa sem enkrat, ko sta bila Činč in Zlatko noter.