r1ta

Punce hvala za odgovore! Močno verjamem, da je moja deklica doživela šok pri porodu, saj je porod trajal od prvih popadkov pa do poroda samega 38 ur. Če pa odštejem popadke, pa je sam porod trajal 12 ur in se končal z urgentnim carskim rezom, saj sva obe bili v nevarnosti. Obstaja verjetnost, da še vedno podoživlja te zanjo težke trenutke. Glede večernega rituala se strinjam z Muro in to prakticiram že od prvega dne naprej. Vsak večer do potankosti enako. Do pred kratkim je deklica hodila spat okoli devete, pol desete ure zvečer, ker prej ni bila utrujena saj je spala 2x na dan, nazadnje od 16. do 17.30 ure in je ob osmih ali še prej bilo prehitro za spanje. Zadnjih teden dni smo ukinili popoldansko spanje in zdaj hodi spat ob 19.30. uri. Je pa res, da če se sredi noči prebudi in je popolnoma budna jo pustim da se igra in nato zaspi čez dve uri nazaj. To pa je prva napaka, ki jo delam. Tudi tukaj sva začela prakticirati, da se partner uleže z njo v njeno sobico na veliko posteljo in potem se damica nekaj časa meče po njem, nato pa zaspi. Vsekakor hitreje kot pa z menoj. Če pa se prebudi proti jutru (okoli pete ure) pa jo prineseva v najino posteljo, kjer ponavadi zaspi še za kakšno urco ali dve. Zobki mislim da je zaenkrat ne mučijo, ker ni videti nič na pohodu. Lahko pa da so. Prva dva zobka je dobila, ko je bila stara 4 mesece in pol, naslednje štiri pa v začetku septembra in oktobra. S partnerjem se zelo dobro razumeva, morebitna nesoglasja rešujema sproti in si veliko pomagava, tako da tukaj tudi ne vidim vzroka. Vzroke dekličinega nemira bi morda lahko iskala pri sebi, pri lastnih strahovih, razdvojenosti. Živim namreč v tujini in me včasih še vedno zagrabi domotožje po domačem kraju. Hkrati s tem se velikokrat počutim nesigurno v okolju, kjer živim zdaj. Prav tako se bojim nekaterih nadnaravnih sil, čeprav vem da so okoli mene in da so pozitivne. In strah me je, da nisem dobra mama. V bistvu se moram vsesti in razmisliti ter se nekako ojačati. Hvala za vse odgovore! Zlate ste!

Pozdravljeni! Imam deklico staro skoraj deset mesecev. Prvih šest mesecev je spala zelo lepo (če odštejem tistih prvih par tednov privajanja na ta svet), potem pa so se začele težave. Zdaj se ponoči prebuja tudi po desetkrat in sicer z glasnim jokom, lahko rečem da krikom, kot da bi se ji sanjalo res nekaj groznega. Lačna ni, žejna tudi ne, plenička suha, skratka vse razloge, ki bi lahko bili vzrok nespečnosti lahko odmislimo. Resnično sem že nemočna glede tega. Posteljico smo obrnili že na vse možne načine, sobo redno prezračujem in vlažim. Imam pa občutek, da gre pri tej stvari za nekaj nadnaravnega, vendar ne vem kako se naj stvari lotim. Imate morda kakšno idejo? Hvala za vaše odgovore! r1ta