Rešena

[Alijana]

To kar vam bom napisala danes mi že dolgo leži na duši. Tega nisem zaupala še nikomur, niti staršem, vendar čutim potrebo da napišem vsaj na forum saj tako ostanem vseeno anonimna. Stara sem 20 let. Pred sedmimi leti sem doživela nekaj hudega a vseeno se je končalo z dokaj dobrim izidom, če pomislim sedaj za nazaj.

 

Bila sem trinajstletna smrklja in po pouku sem imela skoraj vedno navado srfati po internetu, sploh po klepetalnicah ki so takrat postajale aktualne. Večino časa sem klepetala s sošolci in sošolkami s katerimi smo se takrat zbirali v chat sobah. Neko popoldne sem prišla zmatrana iz šole in kot vedno sem se priklopila na klepetalnico. Takrat me je kliknil nek fant, starejši od mene skoraj deset let. Prijetno sva klepetala in zdel se mi je zelo zabaven. Ne bom pozabila njegovega smisla za humor in nevsiljivosti, bil je res prijeten in priznam bilo mi je všeč ko me je kliknil. Kasneje se je pogosto pojavljal v isti klepetalnici in kar nekaj časa sva prijazno klepetala in postala neke vrste net frenda. Kmalu sem mu poslala tudi sliko, on pa se je kar naprej nekaj zgovarjal tako, da njegove slike nisem dobila nikoli. Kot so najstnice naivne sem mu zaupala tudi domači naslov. Čez čas je že res veliko vedel o meni. Potem pa čez mesece se je vse obrnilo. Ni bil več prijazen ampak vedno bolj grob in ukazovalen. Kmalu me je začel izsiljevati in me strašiti da ima moje podatke in slike čeprav mu nisem nič naredila. Z vsakim dnem sem bila bolj v njegovi lasti. Na koncu mi je že ukazoval kdaj naj pridem v klepetalnico, kdaj smem z interneta in kaj naj se z njim pogovarjam. Kmalu po tem je vsa zadeva prešla na spolno nadlegovanje preko interneta, ki ga ne privoščim nikomur. Sploh ne tako mlademu človeku kot je trinajstletni otrok. Redno sem mu morala pošiljati tudi slike na katerih sem bila gola in v kočljivih položajih. Bila je že prava mora. Popustila sem v šoli, se zaprla vase in postala še bolj preplašena kot sem bila. Tudi starši so opazili da nekaj ne štima pa si nisem upala povedati saj me je imel že tako pod nadzorom, da sem verjela vse kar je rekel.

 

Nato pa je prišel tisti dan. Slutila sem da bo prišel. Želel je da se dobiva. Pri meni doma, in seveda ko bom sama. Preplašeno sem privolila. Vedela sem da me ne čaka nič dobrega in da se misli nad mano izživljati na sto in en način. Vsaj namen je imel tak. Starši so odšli na morje in me pustili samo čez vikend. Bila je sobota in prišel je zgodaj zjutraj. Pričakovala sem drugačnega človeka. Grdega,debelega,zafrustriranega piflarja ki je našel svojo žrtev in me misli zdaj mučit. Bil je čisto nasprotje,lep tip,postaven,star okoli 23,24 in čisto nič ni spominjal na sadista s klepetalnice. Malo sem si vseeno odahnila saj sem upala da tako luškan tip vseeno ne more biti hudič.

 

Peljal me je v mojo sobo in pričel slačiti. Govoril mi je kaj vse bom morala početi in bilo me je na smrt strah. Začel me je poljubljati in me kar naprej stiskal. Potem pa se je ustavil. Nekaj časa me je gledal v oči potem pa se je dvignil in se mi opravičil za vse slabo kar mi je naredil. Videti je bil naenkrat zelo nesrečen. V čudnem skoraj neslišnem tonu je rekel sam pri sebi da je naredil veliko svinjarijo in da me ne misli več moriti. Tedni torture po internetu so se končali sedaj hitro po slabih dvajsetih minutah. Poslovil se je in odšel. Nikoli več nisem videla tega obraza, ni ga bilo več na klepetalnicah. Naenkrat so vsi strahovi izginili. Bila sem svobodna. Ne morem opisati občutkov ki so sledili v naslednjih dneh.

 

Ko sedaj razmišljam o tem me spreletava srh. Kaj bi bilo če bi se obrnilo drugače? Od tega je komaj sedem let. Lahko bi me posiljeval dneve,mesece,leta pa nebi nobenemu nič povedala tako mi je spral možgane. Travme bi bile doživljenske. Imela sem res ogromno srečo, da do tega ni prišlo. Zakaj je prenehal ne vem in najbrž nikoli ne bom izvedela vendar sem v njegovem pogledu lahko razbrala da mu je iskreno žal. Verjetno se me je usmilil. Mi je pomagal sam Bog? Ne vem. Doživela sem najboljši možen končni scenarij.

 

Po tem dogodku sem bila le še redko gost klepetalnic saj se je strah pred pedofili in podobnimi izprijenci utrdil globoko vame. Skozi srednjo šolo nisem veliko razmišljala o tem vendar pa sedaj veliko razmišljam, kaj bi se lahko zgodilo, kdo me je rešil, kaj bi bilo, kaj sem pravzaprav preživela. Internet ni nedolžna stvar. Daleč od tega. Veliko stvari se dogaja na njem pa o tem ne ve nihče.

 

Naj bo ta tema v poduk da se kaj takega ne ponovi komu drugemu. Pogovarjajte se s svojimi otroki če jih kaj muči. Bodite previdni na še tako nedolžne pogovre z neznanci in nikoli ne zaupajte domačega naslova in osebnih podatkov. Jaz sem to storila in ujel me je v past. Izsiljevanje ki sem ga bila deležna z njegove strani ni bilo niti malo prijetno. Bilo je skoraj kot zares pa čeprav virtualno. Vseeno sem bila na koncu rešena saj bi se lahko končalo zelo zelo slabo. Zdaj se vsebolj zavedam da morda le imam nekje svojega angela, ki me čuva in je morda preprečil moro ki bi sledila.

 

Če ima kdo podobno izkušnjo naj jo napiše. Ne dvomim da se otroci s takimi stvarmi redno srečujejo na spletu. Nekateri žal ne končajo s tako srečnim koncem kot sem jaz.

[xyz]

Uau.

Srečo si imela, res.

 

Internet je verjetno še ena dodatna možnost za tovrstne pripetljaje,

a se ti dogajajo tudi brez interneta, žal.

 

Hvala za povedano. Upam, da si si olajšala dušo, vsaj malo.

 

Lep pozdrav.

[FixMinze]

eee kul zgodbica, poučna

[FixMinze]

kuvrtat, tvoja psihadelična mačka mi ne pusti mislt...

 

 

hahaha (ne) vem zakaj -ampak- ful smešno v tem trenutku