ponavljajoče se moraste sanje

[allina]

ojla,

 

sem iskala kam naj dam to temo, pa sem jo potem kar sem uvrstila....no da preidem k bistvu...imam en grozen problem ki se mu reče nočne more.

Konstantno sanjam o mrtvih, grobovih, okostnjakih....skratka same takšne stvari da te kar zmrazi. Pa nikakor ne gledam nikakršnih takšnih filmov ali kaj podobnega. Predvčerajšnjim se mi je na primer sanjalo, da sva šla z mojim fantom in z psom na sprehod po travniku oz. njivi, pa sem zagledala nekaj na tleh na razrahljani zemlji in hotela pobrati pa se je začela zemlja vdirati na tistem mestu, zbežala sem, pa se mi ponovilo isto na drugem mestu, nato sem se obrnila za psom ki je kopal po zemlji in zagledala človeško lobanjo ki jo je odkopal...no potem sem se kriče in z tesnobo zbudila.

Še nekaj časa nazaj sem sanjala da sem šla na pokopališče na grob od starega ata (je minilo že 12 let odkar je umrl), in mi je blo res čudno ker je bilo celo pokopališče natrpano z rožami da sem se komaj prebila do groba...ko sem prišla do njega je bil ves razrit, na sredini je bila luknja ki sem jo v jezi da nihče ne skrbi za grob sama začela zakopavati, nato pa v momentu druga slika, nisem več stala pred atovim grobom ampak pred sosednjim kjer se je začela zemlja premikati kot bi nekdo hotel ven, kričala sem saj so bili malo višje od mene ljudje pa me niso slišali, premakniti se pa nikakor nisem mogla....nato sem se zbudila...in da ne naštevam še drugih podobnih sanj povezanih z smrtjo....prov groza me je zaspati in sploh ne vem kako naj si to razlagam!

[xyz]

Zoprno, ja.

Sem imel neko daljše obdobje morastih sanj tudi sam

in je minilo.

 

Potreboval sem toliko časa, dokler ni bil strah transformiran v sprejemanje.

Torej, da sem sprejel, kar doživljam.

Dokler je prisoten strah, je le-ta hranilo tvojim moram.

 

Kar je tudi zanimivo prakticirati, je zavestno sanjanje.

Najprej nameravaš, da se boš sredi teh mor zavedla, da sanjaš.

Nato jih lahko ali prekineš, ali se z njimi zavestno soočiš.

Ne nujno prijetno doživetje, a tako je to s tem svetom.

 

Lep pozdrav.

[allina]

problem je ker verjetno te more nekaj pomenijo...mene pa zanima kaj

[FixMinze]

ni nujno, lahko pomenijo sam nekaj kar zate kot za aktivno osebo ni pomembno in je najbolša pot prekinitev slabih sanj, če to zmoreš

podobno kot, če hodim po temni ulci in vidm tam gručo huliganov

 

hmm kaj le to pomeni

jah pomeni ; obrni se stran in pojdi drugo pot

[tigrota]

Zadnjič se mi je sanjalo kako sem imela strižnjo las, ne svojih nekdo mi je zadal to nalogo, da mu morem lase ostriči!

Nisem bila sigurna v svoje sposobnosti, ali bom uspela lepe košate lase pravilno naravnat, bili so tudi barvani modra je bila v mes. Na koncu sem to izpelajla, frizura še kar!

Dogodek se je odvijal v neki podrtiji, vse okoli sami podrti zidovi, nekaj stopnic.

vse dobro

[xyz]

problem je ker verjetno te more nekaj pomenijo...mene pa zanima kaj

 

Če že iščeš pomen v sanjah, potem opazuj, kakšne občutke le-te v tebi zbujajo.

Kaj občutiš med sanjanjem ? Kaj po sanjanju ? In kaj, ko se teh sanj spominjaš ?

 

Je pa pogosto tako, da dojameš "pomen" tovrstnih mor, ki se skozi daljši čas vlečejo,

šele kasneje, za tem, ko se to obdobje konča.

Včasih potrebuje človek dovolj distance in poznavanje svoje dosedanjega življenja,

da lahko jasno vidi, kako se je to odražalo v sanjah oz. kako so se sanje odražale v življenju.

[doorwoman.p]

sanje odražajo tudi naše strahove, zato pomisli, česa te je najbolj strah.. verjetno mora biti nekaj v zvezi z smrtjo, mogoče se je bojiš in si si ustvarla močne iluzije, ki se odražajo skozi sanje. Lahko ti občutek, da se nekam vgrezaš sporoča, da moraš z nečim prekiniti.. ker te določeno stanje duši..

 

lahko pa da gre intuicijo, ki ti spet sporoča nekaj drugega.

 

poskušaj se posvetiti sanjam, jih čutiti kot del sebe.. in boš verjetno dobila odgovore.

 

vse dobro..

[allina]

med sanjami čutim nemoč, grozno tesnobo...dogajajo se stvari ki me navdajajo z grozo, vendar proti temu nimam kaj storiti, zmeraj ostanem kot vkopana, v sebi kričim a me nihče ne sliši čeprav so zraven, strah me je neke izgube, strah pred odhodom ljubljenih ljudi...verjetno bo to-to. ko se zbudim me je še vedno strah...ves čas premišljujem o tem, premišljujem kaj to pomeni...

[Marsa]

Ciao!

 

*Ocitno* se valjas v enih zastarelih filmih, ki morajo odit.

Bodisi gre za kak odnos, ki te onesrecuje - in bi ga morala 'pokopat', bodisi kaj drugega, kontinuiranega, kar te onesrecuje in bi blo bolje, ce bi pustila za sabo.

Morda gre tudi za sluzbo, ker se bojis, da bos ob varnost... Ocitno ne mores narest nekih pravih korakov, pa ti t(ak)e sanje (tako pogoste oz. ponavljajoce) to sporocajo.

Mislim da ne gre za smrti, ki se naj bi kmalu zgodile - ali kaj drugega podobnega, na kar te prvi hip asociirajo. ....

Vse sanje vedno govorijo o nas, nasem odnosu do sveta, lajfa, sebe.

Smrt ponavadi pomeni spremembe, v tvojem primeru vec kot ocitno potrebne (pokoplji ze one glave in pust okostnjake, da jih zemlja *poje* )...

No in ti noces/ne mores narest koraka naprej, ti to zbuja grozo, se bojis da ne bos imela vec varnosti, vendar v tem tudi nisi srecna oz. si celo nesrecna, cutis obup itd.

Poglej mal po sebi, kaj si sploh zelis - kje si na svoji poti in kaj se ti dogaja in - ali si srecna oz. kaj lahko naredis, da bos, ce nisi....

 

Pa naj more moraste morece cimprej odidejo v temo svojega neobstoja.

[xyz]

strah me je neke izgube, strah pred odhodom ljubljenih ljudi...verjetno bo to-to.

 

Verjetno, ja.

Na neki točki si postala (bolj) zavestna tega, da je svet minljiv in s tem tudi mi, ljudje in naši odnosi.

Ne vsak pride (zavestno) do te točke. Je pomemben korak k spoznavanju sveta, čeprav resda nikakor ne prijeten.

A čeprav ta zavest pri tebi sedaj obstaja, so navezanosti, grajene na neznanju (neznanju o minljivosti), še vedno prisotne,

a odmirajo. To je proces, ki se ne zgodi v hipu, temveč traja. Ni potrebe pospešiti ga, ker je neustavljiv.

In nima smisla poiskušati ustaviti ga ali se mu izogniti, ker je močnejši od nas.

Ko zavest uzre resnico, je ne pozabi več.

 

Ni lahko soočati se s smrtjo bližnjih, a se vsak prej ali slej z njo sooči.

Najsi danes, najsi čez 50 let, prav vseeno. Vsekakor je možnost konstantno prisotna

in to je za zavest, ki se s tem na novo sooča, precej naporno dejstvo.

 

Meni je pomagala meditacija o smrti, pogovori o smrti, branje knjig o smrti (kot npr. tibetanska knjiga mrtvih).

Poglobiti se, namesto bežati.

Zna biti skoraj neznosno obdobje, a, ko enkrat sprejmeš smrt, s svojo celovitostjo, čutiš nje prisotnost drugače.

Za vsakega je seveda ta proces drugačen in drugače doživet.

[mayita]

nasvet: preden greš spat misli zelo intenzivno na nekaj lepega. sanje si lahko kreiramo sami., če ti to ne pomaga si lahko kupiš lovilca sanj, ki ujame slabe sanje nato ga postaviš na sonce da jih uniči.

[xyz]

kupiš lovilca sanj, ki ujame slabe sanje nato ga postaviš na sonce da jih uniči.

Hecno. Po eni strani trdiš, da je magija zgolj manipulacija ljudi, po drugi strani pa priporočaš uporabo lovilca sanj, ki je eden od neštetih predstavnikov magičnih pripomočkov in celo opisuješ nekakšno ritualno uporabo le-tega. Kakšna dvoličnost, res nezaslišano, hahaha.

[Marsa]

nasvet: preden greš spat misli zelo intenzivno na nekaj lepega. sanje si lahko kreiramo sami

... se strinjam...

... vendar pravzaprav sodim, da je to nekako tako, kot ce bi zdravil samo simptome bolezni/tezave.

[xyz]

Tudi jaz sem bolj tega mnenja.

Čeprav, kdo ve, mogoče pri nekaterih ljudeh tudi to zadostuje.

[Marsa]

ja sej, mas prav....

nacini, Nacini, NACINI, NACINI in nacincki.

[mayan]

Jaz pa iskreno ne vem, zakaj bi mogli kreirat svoje sanje. Če pa takrat spimo. Mislim, v čem je fora, a ni lepše, da se zgodijo kot se? Je pa res da mam probleme s pasivnostjo tudi v real lifeu..

 

Pa če so moraste, naj bodo, saj so to vse naša čustva, ki si želijo biti prepoznana, ali ni tako?

 

Zgleda da mi je osebne moči čisto zmanjkalo. Pa bo že nekak.

[Marsa]

Jaz pa iskreno ne vem, zakaj bi mogli kreirat svoje sanje.

mislis bi morali.. ker morEmo jih.

 

sicer se pa strinjam s tabo.

 

zakaj tud ne rpeprosto se prepustit ..., ..., sexu, ....

zakaj vedno obvladat *vescine*......

ce hoces plesat, pleshi.

pa cetudi si cist brez ritma (sam pol se mal dlje od mene, pliz )

[mayan]

Bi se dalo menit o moraš in morali ter morali. Kdaj se pa sploh mogel uporablja? V nikalnici al kaj? Sam sem itak brez pametovanja tud ostala. Drgač pa hvala da razumeš

[Marsa]

mah, spreglej to... moja vcas natancnost. ker uporabljam besede. tud ce jih velik pa so na pogled nametane, clo zijalaste, vseen ima vsaka (no skor vsaka ) svoj namen in za vsako stojim.. hocm rect: je vedno to to, kar hocem povedat, podobno kot je dobra risba dobra risba, ki je lohk kvecjemu se boljsa v barvah, ni sans pa da dobre barve spasijo slabo risbo. no skoraj ni sans (eni kupjo pac vse ) ...

 

jp, morala, mOrala, morAla..

mOra.

 

Kdaj se pa sploh mogel uporablja? V nikalnici al kaj?

spregledala.

 

tedaj ko hoces reci: "bi lahko' (ko pravis kdaj se uporabi - npr. on je mogel - MOCHI - nedolocnik)

ko pa reces: 'moral', je pa to MORATI - nedolocnik.

 

torej bi mogel/bi moral - razlika: lahko/moras.

jo opazis?

vis kok je lahko beseda natancna, pomenska?

ena chrka, pa vse durgac.

[Ale']

jp, morala, mOrala, morAla..

mOra.

spregledala.

 

tedaj ko hoces reci: "bi lahko' (ko pravis kdaj se uporabi - npr. on je mogel - MOCHI - nedolocnik)

ko pa reces: 'moral' je pa to 'morati' - nedolocnik.

 

torej bi mogel/bi moral - razlika: lahko/moras.

jo opazis?

vis kok je lahko beseda natancna, pomenska?

ena chrka, pa vse durgac.

To si pa ful dobro napisala Marsa

 

Meni je nekaj "morati" tudi podobno mori, ker ne maram nič prisilnega. Ampak včasih je pač treba tudi to.

[mayan]

Jp, razumem. Sam hecno mi je, ker ena kolegica iz Hrvaške ful obvlada slovenščino, le tu ima zmeraj kao lapsus, namesto ne rabiš ali ni treba, reče ne moraš. Pa je noben ne popravi, le jaz vedno slišim.

 

Enivej

 

kompleksni smo. In hvala bogu. Zato je dobr znat sprejet kaos neke vrste. Vseeno maš oboje, sprejel si neznano in še dalje lahko greš. Tak nekak bi naj bilo, sam nas skoz zavaja tisto nekaj, da bi prišli do konca..

[Marsa]

saj tko tud je, Ale' - to nima zveze s tem kako sem jaz to napisala (ampak hvala! )

 

Moci (bi mogel, lahko bi) je (Z)MOZNOST,

Morati (bi moral, moras) pa je OBVEZNOST.

 

Jp, razumem. Sam hecno mi je, ker ena kolegica iz Hrvaške ful obvlada slovenščino, le tu ima zmeraj kao lapsus, namesto ne rabiš ali ni treba, reče ne moraš. Pa je noben ne popravi, le jaz vedno slišim.

saj. v tem je sploh velikrat finta.....

ker smo pac ex juga, mamo ful hrvatizmov in sploh vseh raznih -izmov.

vcasih se pr sklanjatvah to ornk opaz al pa tkole, kot smo tlele mel slucajno debato*...

*mal off topic (debatkico jezikovno) sicer.. . ampak:

kompleksni smo. In hvala bogu. Zato je dobr znat sprejet kaos neke vrste. Vseeno maš oboje, sprejel si neznano in še dalje lahko greš. Tak nekak bi naj bilo, sam nas skoz zavaja tisto nekaj, da bi prišli do konca..

jp...

 

"ni nemogocih sanj (ko smo glih pr sanjah ), je samo nase omejeno dojemanje vsega, kar je mogoce".

(nekdo - zdajle se ne spomnim avtorja, upam da mi oprosti )

[mayan]

Avtorju je zihr ime Try to open your Mind al pa kaj

 

Back to the topic:

 

Smrt pa moramo skozi življenje sprejet. Zato se mi te moraste sanje kot jih seveda samo berem tokrat zdijo lahko darilo bolj kot karkoli drugega..

[Marsa]

.. hm, ne kot darilo oz, nic bolj kot jemat ves lajf, s tem tud dnevno dogajanje, kot darilo.

kajti sanje so nekaksen ob~svet.

[klarus]

nočan mora je ženaska na konju.....ki nam prinaša sporočila, ki jih nočemo ali ne moremo dojeti v našem življenju

 

tak nam je barkley razložil