Ateizem

[vranja]

bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da boga sploh ni. Mislim na kakršnokoli njegovo pojavnost: veliko bit, enost itd, kaj pa vem v kake sorte variant boga dandanes ljudje verjamejo, berem pa, da v mnoge.

Ideja boga je pravzaprav potreba po mamici/očku, ki te nikol ne pusti samga, (za razliko od pravih staršev), ki te po potebi po riti in ti kdaj pa kdaj da kej lepga, če si res priden...Et cetera...Če pa bi bog že obstajal, obstaja popolnoma neodvisno od nas ljudi, pač kot bi obstajali Marsovci in črne luknje. Obstaja pač, boguje in se meni za svoje posle. Z nami se sigurno ne ukvarja- dokazov za to je več ko zadost, (vojne, klanja, krivice...), še največja beda od tega pa je, kok si prec izmislimo vzroke za to- karma in taka jajca.

Vam rečem, jst se tega več ne grem- in it feels good

[tantra]

Črne luknje v vesolju so.

Preglej debate na slo-tech forumu; tehnično & naravoslovno izobraženih članov slo-techa.

Tem ljudem so v večini osnove (in kaj več) fizike,astronomije, … jasne.

 

Ljudska modrost:

“Kar seješ, to žanješ“;

Seješ vihar. Požel boš vihar.“, etc deluje že tukaj in zdaj.

 

V karmo nekih življenj v prihodnosti osebno ne verjamem. Zame je to teokratski nateg za podrejanje, strašenje in manipuliranje z ljudmi.

V kontekstu: Bodi poslušen, služi, ubogaj, dajaj …

Sicer se naslednjič rodiš kot “prašič“ in podobno sranje z “nebesi in peklom, …

ter sklicevanje na resnice “svetih knjig“ raznih.

Bajke, v katere osebno ne verjamem.

 

Tišina, tik preden zaspimo mi je edina Realnost. Je notranji mir & ravnovesje.

Ko se jo kdo nauči podaljševat, poglabljat skozi dan, noč.

Kadarkoli, kjerkoli. Ne glede na to, kaj počne.

 

“...vojne, klanja, krivice, ropanja, ...“:

To odraža človekovo izprijeno naravo.

Vse, kar so produkti človekove izprijene narave, ni vredno nič, da bi se temu “sranju“ klanjali.

Religije, ideologije, filozofije, nauki so samonategovanje, nategovanje drugih, manipuliranje z drugimi.

Služijo za podrejanje ljudi, pranje njihovih možganov, za kontrolo njihovih bednih življenj.

Vključno z njihovim seksualnim življenjem in reprodukcijo.

Človek lahko osebnostno raste, spreminja sebe, zunanjih negativnih dejavnikov v večini ne.

Religije, ideologije, filozofije, nauki so bolj ali manj nateg za poneumljanje človeka po človeku.

Izkoriščanje človeka po človeku.

Človeška neumnost & praznoverje je brezmejno. Z izjemami seveda.

So razlike med posamezniki, koliko je komu kaj jasnega v zvezi s tem. In koliko se pusti “nategovat“ v mejah svojih možnosti. Glede na življenjske okoliščinje posameznikove.

Izprijena človekova narava je odtujena od lastne vesti za prav – neprav, izkrivljenih pogledov &

resnic takih in drugačnih. Je odtujena od narave & njenih načel harmoničnega življenja.

Rabi religijo/religije, nauke, ideologije, filozofije, visoke ideale razne, guruje in sekte,...

In načela taka in drugačna kot mašilo za notranjo bedo. In “opravičilo“

za manipuliranje, kontroliranje, izkoriščanje človeka po človeku. Kot opravičilo za vojna klanja,

ropanja in prisvajanja, …

Največ zločinov v človeški zgodovini se je delalo, se dela v imenu visokih verskih idealov.

Najvišje moralne vrednote so se promovirale skozi religije, sekte.

Hkrati pa tudi najbolj kršila moralna

načela v religijah (umori nasprotnikov, osvajalne vojne, seksualne razuzdanosti, pedofilija, …).

“Uboga Zemlja“ z uničenim naravnim okoljem, katera nosi “pokveke pasme imenovane človek“.

Rešitev je izključno v človeku, njegovi rasti v smeri večje ozaveščenosti. V človeku, kateri to hoče.

Z religijami, ideologijami, filozofijami, nauki, sektami, guruji, … “jebeno“, brez njih

prav tako.

Z izkustvom Tišine, osebno rastjo, več osveščenosti, … malo manj “jebeno“.

Upanje umira zadnje.

“Bog je, Boga ni.“ me ne tangira. Na to naj si odgovori, išče odgovore vsak sam.

Predvsem naj se pa zamisli, ko v zvezi s tem blebeta, izhaja iz dogem raznih.

In dela “kontra“ svojim idealom in gorečnosti v zvezi z njimi.

Enjoy, The Life is Now And Here. )

[xyz]

Ideja boga je pravzaprav potreba po mamici/očku, ki te nikol ne pusti samga, (za razliko od pravih staršev), ki te po potebi po riti in ti kdaj pa kdaj da kej lepga, če si res priden...Et cetera...

 

Tako nekako je to, tudi sam sem tega mnenja.

Čeprav obstajajo nedvomno primeri,

ki pod besedo bog razumejo nekaj neosebnega ali abstraktnega ali npr. nekakšen fizični pojav.

Ponavadi je tudi tako, da je beseda bog zamenjava za nekaj drugega.

Npr. Bog=vse, bog je ljubezen, bog je dobrota, bog je...

 

Če pa bi bog že obstajal, obstaja popolnoma neodvisno od nas ljudi, pač kot bi obstajali Marsovci in črne luknje. Obstaja pač, boguje in se meni za svoje posle. Z nami se sigurno ne ukvarja- dokazov za to je več ko zadost, (vojne, klanja, krivice...), še največja beda od tega pa je, kok si prec izmislimo vzroke za to- karma in taka jajca.

Vam rečem, jst se tega več ne grem- in it feels good

 

Yes, it feels good.

 

Sicer pa se lahko vsak sam vpraša, če je neko dejanje bolj vredno oz. bolj duhovno,

če storilec obenem verjame v boga.

Če doprineseš k vsevkupnemu blagostanju obstoja,

je popolnoma vseeno, če si ateist, teist ali karkoli že.

Vse to obstaja, po mojem, le v glavicah človeških.

 

P.S.

 

Hvala za svežo temo.

[tinka]

bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da boga sploh ni. Mislim na kakršnokoli njegovo pojavnost: veliko bit, enost itd, kaj pa vem v kake sorte variant boga dandanes ljudje verjamejo, berem pa, da v mnoge.

Ideja boga je pravzaprav potreba po mamici/očku, ki te nikol ne pusti samga, (za razliko od pravih staršev), ki te po potebi po riti in ti kdaj pa kdaj da kej lepga, če si res priden...Et cetera...Če pa bi bog že obstajal, obstaja popolnoma neodvisno od nas ljudi, pač kot bi obstajali Marsovci in črne luknje. Obstaja pač, boguje in se meni za svoje posle. Z nami se sigurno ne ukvarja- dokazov za to je več ko zadost, (vojne, klanja, krivice...), še največja beda od tega pa je, kok si prec izmislimo vzroke za to- karma in taka jajca.

Vam rečem, jst se tega več ne grem- in it feels good

 

malo si mi kontradiktorna:

"Z nami se sigurno ne ukvarja- dokazov za to je več ko zadost, (vojne, klanja, krivice...),"

se ti ne zdi, da je to morda ravno moment, ko nas je "univerzalni starš" - kot praviš zgoraj- pustil pri miru,

in smo se pač izkazali, kot smo se?

A zdaj je pa bog kriv, ker se mi obnašamo kot ljudje...? Kot otroci? Ker so vojne itd...?

Ne vem no...ne spomnim se, da bi bilo v kakem svetem spisu katerekoli religije zapisano, da bog pričakuje,

da se zaradi njega hodi v bridko smrt, in bojuje...povsod omenja le ljubezen-

in to, da smo spremenili ljubezen v ekonomijo (kar je tudi odnos, ki ga ti opisuješ med staršem in otrokom), je čisto naša odločitev.

In temu verjeti ali ne, tudi.

Kaj pa, če nam "da po riti" s tem, da nas pusti, da se sami zmenimo?

Če izhajam iz tvoje trditve, potem smo si čisto sami krivi, ne...?

kot vsak dober starš verjetno pričakuje, da jemljejo otroci v nekem momentu odgovornost

za svoja dejanja-da se držim še naprej tvoje prispodobe....

 

Ne glede na to, ali veruješ v boga ali ne, je dokaj nesmiselno ga krivit za naša dejanja.

 

Ustvarjanje je vedno posledica inteligence, najsi bo to inteligenca narave, čustev ali uma in tukaj

bi težko zanikali, da nas ni nekdo ustvaril, ker smo že mi čisto preveč ustvarili (ne glede na kvaliteto),

da bi bilo to samo sebi namen. Ne vem pa, če so bile to črne luknje, marsovci ali bog

 

Če doprineseš k vsevkupnemu blagostanju obstoja,

je popolnoma vseeno, če si ateist, teist ali karkoli že.

 

tako

je pa res, da so merila drugačna pri duhovnih ljudeh in tistih, ki to zavestno niso.

tudi definicija vsevkupnega blagostanja obstoja se zna razlikovati.

 

vprašanje je, kdo ta merila postavlja. za nekatere bog, za druge sami, kar se mi zdi še najbolj realno,

ker je tvoja vest in odnos ključnega pomena za tvojo rast ali vsaj počutje, če nisi zainteresiran za rast -

in tu ti noben bog ne more pomagat.

[xyz]

je pa res, da so merila drugačna pri duhovnih ljudeh in tistih, ki to zavestno niso.

tudi definicija vsevkupnega blagostanja obstoja se zna razlikovati.

 

Definicija vsega, gotovo. Npr., kaj bi pomenilo "duhovni ljudje, ki to zavestno so" ?

Jaz bi lahko to razumel tudi kot "ljudje, ki zgolj mislijo, da so duhovni oz.

natančneje rečeno, menijo, da so bolj razviti od ostalih oz. en (ali mnogo) korak naprej od njih."

 

Kar se meril tiče, pa so ta drugačna pri vsaki posamezni osebi

in so sama zase tudi omejitev za to osebo.

Kaj vsevkupno blagostanje je, pa gotovo ne bomo izvedeli ne iz knjig, ne od gurujev.

Gre za (po mojem) v osnovi in temelju za blagostanje tebe same,

ki posledično doprinese k skupnemu blagostanju.

Blagostanje tebe same pa lahko odkriješ oz. vpostaviš le ti sama.

[unis]

Bral sem najbolj svete knjige, Knjige svete na katerih svet stoji in kot so me opozorili, oslepel sem.

Bog je ideja.Bog je misel.Bog je iluzija.Ljudje, ki se ne strinjajo s to trditvijo, imajo vso pravico oporekati, saj so svobodni in imajo svobodno voljo do mišljenja.

Vprašanje je, če jo znajo uporabljati in so res "svobodni", ne da bi svoje predsodke iz let nazaj upravičevali kot resnico.

Učili so te, da če delaš slaba dejanja, boš tepen.Ukradel si liziko in nobeden ni trznil.A zaradi koncepta pravičnosti, zaradi vsega naučenega gorja, te je nekaj "peklo".Pekla te ni "vest", ker vest ne obstaja, pekel te je občutek reakcije ljudi, kaj bi rekli, če bi izvedeli za to tvoje hudomušno dejanje.

Človek je svoboden.Torej lahko počne kar hoče, svojo svobodno voljo lahko še aplicira na druge ljudi in jih pobija.Drugi ljudje ga lahko ubijejo.Da.In?

Kaj potem?Bo kaznovan po smrti tako, da bo sedel v kotu?In s čepico na glavi?Kaj je po smrti, večina ljudi ne ve, tista manjšina pa misli da ve, nekdo pa pomoje res ve, ki mu lahko vsi, še največji skeptiki, zaupamo, ampak ga ni tukaj, ker je "tam".

Bog ni iz mesa in krvi, bog nima lepe dolge sive brade, kot jo ima dedek mraz, ker bog je gravitacija?Za vse enako?

Kaj bi se zgodilo, če bi živali navadili rokovati z našim orožjem?Pregnan volk, katerega bi zdresiral in naučil na njemu razumen način, kako lahko prevlada v krdelu s puško na hrbtu.

Postal bi glaven, postal bi bog(i batina)

Kaj pa opice?Prevlada za teritorij. Kaj pa človek?A...človek je zanimiva žival.Svoja orodja moči je prenesel v prostor in čas, katerega sam ne vidi, ne otipa in je popolnoma izmišljeno.

Določil je pravila tega prostora, določil je vedenje, določil je kaj se sme in kaj se ne sme.Določil je z natančno določenim rezom razslojevati in uničevati ljudi med sabo, pa čeprav je Svet namenjen temu, da bi se družili.

iN RAZSLOJEVANJE IN UNIČEVANJE IN NADVLADA, ŠE VEČJA, ŠE BOLJ NEVERJETNA IN NESKONČNO ZAVITA V MEGLO SPLETK, se skriva na področju, ki je po kvadraturi možgančkov manjše od ene močno napihnjene nogometne žoge, a zavzema celoten življenjski prostor človeka.Duhovnost.

Tukaj nožev in sulic ni videti.TUkaj se prebada z očmi, mislimi, idejami.

Kdo je hitler 20. stoletja duhovnosti?

Kateri voditelj je zasužnjil ljudi, da so izvajali njegove ukaze tako, da so bili oslepljeni z NERESNICAMI.

 

A je kdo sploh kaj takega bral?A je kdo sploh imel v svojem življenju možnost razumeti duhovnost, kot antimaterialnost, ki ji je potrebno vladati?

Kdo bo moj bog?

Ne razumeš.Tako vidi en mali um, ki za zabavo lula po grmih.

[tinka]

Definicija vsega, gotovo. Npr., kaj bi pomenilo "duhovni ljudje, ki to zavestno so" ?

Jaz bi lahko to razumel tudi kot "ljudje, ki zgolj mislijo, da so duhovni oz.

natančneje rečeno, menijo, da so bolj razviti od ostalih oz. en (ali mnogo) korak naprej od njih."

 

Kar se meril tiče, pa so ta drugačna pri vsaki posamezni osebi

in so sama zase tudi omejitev za to osebo.

Kaj vsevkupno blagostanje je, pa gotovo ne bomo izvedeli ne iz knjig, ne od gurujev.

Gre za (po mojem) v osnovi in temelju za blagostanje tebe same,

ki posledično doprinese k skupnemu blagostanju.

Blagostanje tebe same pa lahko odkriješ oz. vpostaviš le ti sama.

 

 

zavestno pomeni zavestno: da zavestno delaš na tem, pomen besede zavestno se ne spreminja glede

na kontekst uporabe. zavestno: pri polni zavesti, namenoma...itd

ne pravim, da to nujno vpliva na rezultat in se ne spuščam v to, kaj je boljše, pravim le,

da so merila bistveno drugačna (to govorim iz opazovanj).

sicer pa kot praviš sam: merila se spreminjajo na individualni ravni, se strinjam...jaz sem dala vse v dve skupini, tiste, ki zavestno delajo na sebi in tiste, ki ne, skupin pa v resnici ni, razen tistih grup, ki mislijo, da mislijo isto, pa še takrat nikoli ne veš (recimo pripadniki določene vere, filozofije, podporniki določenih idej itd...)

 

unis

[Kabalist]

V karmo nekih življenj v prihodnosti osebno ne verjamem. Zame je to teokratski nateg za podrejanje, strašenje in manipuliranje z ljudmi.

Še kako se strinjam s tem! Karma ipd. služi za tlačenje ljudi.

Ateizem JE neka vrsta vere - vera v neobstoj Boga. Vsekakor pa Bog ne obstaja v praznoverni obliki dobrega strička, ki nagrajuje pravične in kaznuje manj pravične. Religije s svojo dvojno moralo potrebujejo dualizem in delitev na duhovno ter materialno. Kakor hitro pa predpostavimo, da je Bog vse v vsem in deluje skozi vse, pa potreba po religiozni krame odpade kot posrane gate. Prestrašeni, nezavedni in duhovno neizobraženi ljudje potrebujejo dogmatsko religiozno interpretacijo Boga. Bog s človeškim obrazom je potreben nezavednim, katere je strah lastne sence. V ta namen so ljudje izmislili besede, kot so karma, reinkarnacija, greh, odpuščanje greha, večno življenje, vstajenje ipd. Takšni ljudje v imenu lastne oblasti Boga lepijo na človeške podobe.

[Antoninus]

bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da boga sploh ni. Mislim na kakršnokoli njegovo pojavnost: veliko bit, enost itd, kaj pa vem v kake sorte variant boga dandanes ljudje verjamejo, berem pa, da v mnoge.

Ideja boga je pravzaprav potreba po mamici/očku, ki te nikol ne pusti samga, (za razliko od pravih staršev), ki te po potebi po riti in ti kdaj pa kdaj da kej lepga, če si res priden...Et cetera...Če pa bi bog že obstajal, obstaja popolnoma neodvisno od nas ljudi, pač kot bi obstajali Marsovci in črne luknje. Obstaja pač, boguje in se meni za svoje posle. Z nami se sigurno ne ukvarja- dokazov za to je več ko zadost, (vojne, klanja, krivice...), še največja beda od tega pa je, kok si prec izmislimo vzroke za to- karma in taka jajca.

Vam rečem, jst se tega več ne grem- in it feels good

Razsvetljenstvo se vrača. Praviš, da bi Bog obstajal popolnoma neodvisno od nas, dokaze za njegov obstoj pa jemlješ iz tega sveta, ki je popolnoma odvisen od nas.

Drugače pa je učinek lahko precej podoben, če verjameš v Good namesto v God, samo en o razlike je.

[FixMinze]

ja kokr je že blo rečeno, edini filing za boga pri človeku je iz zgodnjega otroštva, ki je pri večini zakopan v nezavednem

takrat smo bili obdani z višjimi avtoritetami, ki so skrbela za nas, nevedna, uboga, nebogljena bitja

[mici59]

nekoč sem srečal človeka,ki mi je povedal naslednje:Sem čisti ateist,ampak grozno ljubosumen na ljudi ,ki imajo Boga in ki verujejo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

večina pisočih iščete Boga,da se mi računalnik trese

 

 

pa lep dan ATEISTI

[xyz]

ROFL

mora biti očitno prava téma,

da je tisto Mici (zaradi negotovosti o spolu) prilazilo iz svojega brloga (bog od vedno itd.).

No, osvoboditev od dogem je vendarle privlačna.

[Guest VilaSonca]

3 ČRKE.

 

pa vseprisotnost energije.

 

zakaj toliko flancanja?

[Guest VilaSonca]

Če doprineseš k vsevkupnemu blagostanju obstoja,

je popolnoma vseeno, če si ateist, teist ali karkoli že.

Vse to obstaja, po mojem, le v glavicah človeških.

ja.

 

Micek, naa ga sračkaj spet.

[FixMinze]

nekoč sem srečal človeka,ki mi je povedal naslednje:Sem čisti ateist,ampak grozno ljubosumen na ljudi ,ki imajo Boga in ki verujejo.

večina pisočih iščete Boga,da se mi računalnik trese

pa lep dan ATEISTI

 

mici, bolj malo ti bo pomagal, če se boš jezil na druge

do neke mere že. sam, da se ti pa računalnik zarad tega trese

hu

čist preveč

 

[retro]

Dodal bi le nekaj........

 

Ateist je nekdo, ki je že umrl in ne verjame več v nobeno stvar, niti v sebe. Vsi ostali so le delni ateisti... Mislim da je večina ljudi vernih, pa naj verjamejo v sebe, v dobre ali zle sile, v kak predmet ali sonce. Izbrati vero je izbrati cilj, verovanje(uresničevanje) je pa pot po kateri hodiš. Če že debatiramo na veliko ne smemo posploševati. Verjamemo lahko v vsako stvar. Najprej moramo razčistiti kaj predstavlja Bog za nas.

[retro]

v bistvu se strinjam s tabo, saj to sem hotel povedat.. you got it babe!

[Alan_New]

Zakaj bi sploh verjeli/verovali v karkoli? A ni védenje dovolj?

 

To sem že nekajkrat napisal, a vedno znova rad poudarjam: Če Bog obstaja, obstaja ne glede na to, ali verjamemo, da obstaja, ali ne verjamemo; prav tako, če ne obstaja, je tako ne glede na našo verjetje ali neverjetje. Zame je bistveno spoznanje, ne pa umsko prepričanje v eno ali drugo verjetje.

[unis]

Dodal bi le nekaj........

 

Ateist je nekdo, ki je že umrl in ne verjame več v nobeno stvar, niti v sebe. Vsi ostali so le delni ateisti... Mislim da je večina ljudi vernih, pa naj verjamejo v sebe, v dobre ali zle sile, v kak predmet ali sonce. Izbrati vero je izbrati cilj, verovanje(uresničevanje) je pa pot po kateri hodiš. Če že debatiramo na veliko ne smemo posploševati. Verjamemo lahko v vsako stvar. Najprej moramo razčistiti kaj predstavlja Bog za nas.

 

Da, se strinjam s tabo, da ne smemo posploševati stvari za katere se nam zdi, da so takšne kot so.Za vse ljudi, ne samo za nas.Nato pride nekdo in reče, da ni tako.Kako da ni tako jebenti, ko pa vsi tako mislijo?Ne dragi srček, samo ti tako misliš.Oz. ti in tvoji prijatelji in vsi ljudje, no, še vedno sem tukaj jaz, ki pravim da ni res, kar praviš.Kdo ima prav?Oba?Ne bi rekel, ker oba ne moreva imeti prav, če pa je rdeča barva, rdeča.Lahko se sporazumno domeniva, da je rdeča znak strasti, menstruacije, veselja ali pa krvi, kakorkoli, to so nalepke naših dojemanj rdeče barve, ki ni spremenila svojih karakteristik od kar pišem to sporočilo.

Ateist je nekdo ,ki je že umrl?

Pravi ateist je zame resnični človek.In kaj je zame resnični človek?

Ateist je pravi človek.Resnični človek.Ateist ne potrebuje verovati v nobeno stvar, da ohrani svojo moralnost, veselje in ljubezen do življenja.To je tudi edini človek, ki lahko preživi v svojem okolju brez predsodkov, kako bi stvari morale biti, a se v praksi izkažejo drugače.

Ateist je pravi človek po srcu in duši, saj se ne vdaja melanholiji in obupu, ki spremlja ljudi, KI SO POLNI VERE, ko preživljajo težke čase, se najprej obrnejo na svojo vero.Kako močno verujem?Sem resnično predan svoji veri, je to krivo za mojo težavo v življenju?Me je bog zapustil?Me bog nima rad?Bom zmogel to breme?Bom, ker Bog vedno naloži človeku tako velik križ, kot ga lahko nese.

Pravi ateist se globoko v svojem srcu ne počuti zavrženega, odtujenega od nečesa, ki mu drugi pravijo bog in se skozi življenje skozi duhovno prakso nagibajo k ponovni združitvi nečesa, kar so izgubili/pozabili, da imajo.

Tako kot gledam, želijo vsi postati pravi Ateisti, a se bojijo.

In strahu Ateist ne pozna.

To je zame ateist, ki živi moralno, pošteno in družbeno koristno življenje, brez ideologije, da smo vsa bitja enaka pod soncem, saj ravno ideja o združitvi z Bogom ustvarja popoldanske krožke, kako naj bi to človek sploh dosegel.

Ena izmed možnosti je ta, da se te sam bog dotakne pod Pazduho, ampak to je moja osebna izkušnja.

Najdi svojo.Vso srečo.

[unis]

Aja, bog ni upanje.

Le kdo vas je naučil, da svet na katerem ne bi verovali v boga je poln žalosti, nesmisla in črnih črnih oblakov prepojenih z dimom težke goste megle brezupa?

Nobeden, a ravno ti so očitki ljudem, ki ne sprejmejo pravljic o bogu.TI SI ŽALOSTEN KER NE VERJAMEŠ V BOGA.TI NE MOREŠ VIDETI LEPOTE TRAVNIKA.

O pa lahko, lahko letim in nabiram rožice veselja, ne da bi se zahvalil človeku, ki mi je podaril roke-mami.

[Alan_New]

In strahu Ateist ne pozna.

Seveda, jaz pa lahko živim brez zraka.

 

Alen:

 

Ma veš kaj, če so sanje, želja , volja ...moč da začneš migat ...potem je tud spoznaje. torej vera v nekaj (ne govorim zdaj o religioznosti )magari vase ...te pripelje do cilja do določenega spoznaja.

No, t.i. "vera vase" ali pa v Boga sta popolnoma različna duševna pojava in ju lih ne moremo enačiti.

 

ne vem vedenje ...razlož kaj želiš povedat

 

Kaj da nekaj veš da je ...al kako...

Ja, védenje je, ko spoznaš nekaj, potem veš, da je nekaj takšno in takšno, in ni več potrebe po verovanju/verjetju v spoznano zadevo. Čeprav v praksi se večina oklepa verovanja/verjetja kot pijanec plota.

[unis]

Ok alan, quiz time.

Ko izgubiš vse, kar imaš, si svoboden?

Živiš, da preživiš.

Vesel/žalosten/jezen/strašen/prestrašen, oblak občutij, ki pride in gre.

Koliko teže daš stvarem, ki se jih bojiš?

Pred kom?In za koga?

Bojim se tipov, ki tečejo z iglami po cesti.

Bojim se groznega nasmeška ostrostrelca, ki mi meri z laserjem v sredino čela.

Strah je v nas kot orožje za umik.

In kot tako, cev lahko obrneš realno proč od sebe in jo naperiš kam drugam, soočen v situaiciji in z znanjem, ki ga takrat v tistem momentu poseduješ za pozitivno razrešit situacijo.

Sem pa le in samo človek, ki se ne izraža dovolj po standardih in mu je strah domač kot domači biškoti.

Zatorej se popravljam in izjavljam, da moj Ateist ne pozna strahu, kot ga pozna Veren človek.

Človek, ki vsako nevarnost duhovno obarva in jo ima za posledico svojega Ega in Slabosti in Skušnjave in kakorkoli že temu rečeš, ko hočeš prefukat tipa, ki ti je namenoma spraskal lak na avtu.

Zatorej, ko si Ateist, še tisti, ki si ga Unis ne upa priznati, da obstaja, potem ne trzneš ob nevarnosti.Jebeš, saj boš samo umrl.

[retro]

unis, jaz se strinjam s tabo. mogoče sem se narobe izrazil, a tvoja teorija mi kar ugaja. Jaz sem mislil človeka, ki niti v sebe več ne verjame........ to kar si pa ti napisal je pa čisto druga zgodba, tako da thumps up?

[retro]

Unis, jaz se strinjam s tabo. mogoče sem se narobe izrazil, a tvoja teorija mi kar ugaja. Jaz sem mislil človeka, ki niti v sebe več ne verjame........ to kar si pa ti napisal je pa čisto druga zgodba, tako da thumps up?

 

Nekaj bi te vprašal, prej sem on tvoj topic bral o tvoji izkušnji. Zadržal sem se komentarja, ker sploh ni potreben, resnico poznaš tako ali tako samo ti, na nas je če ti bomo verjeli ali ne. Ampak zakaj govoriš o tem toliko? A bi se boljše počutil če bi ti kdo rekel, da ti verjame? Vedno sem imel predstavo da se dober človek ne izpotavlja na noben način, dober človek lahko samo posreduje koristne informacije(kar upam da delaš ti) in poskuša pozitivno vplivati na ljudi okoli sebe.

 

BITI VEREN še ne pomeni nič pravim jaz. Bolj pomembno je kar si mislimo sami o sebi, na katero mesto na lestvici se uvrščamo. Zakaj bi se sploh sekirali, mar ni najhujši sodnik v nas samih? Dober človek se počuti dobro in to ga pelje skozi mnoge labirinte in če ima zadosti volje,ga še tako trnova pot ne ustavi, in to je bistvo, DA OSTANEŠ DOBER, da se ne pustiš in se ne pridružiš vedno bolj naraščajočemu številu negativcev...

 

PS: včasih mi ne editira.. je kriv firefox ali forum? Gre samo polno urejanje...

[Alan_New]

Ok alan, quiz time.

Ko izgubiš vse, kar imaš, si svoboden?

Živiš, da preživiš.

Vesel/žalosten/jezen/strašen/prestrašen, oblak občutij, ki pride in gre.

Koliko teže daš stvarem, ki se jih bojiš?

Pred kom?In za koga?

Bojim se tipov, ki tečejo z iglami po cesti.

Bojim se groznega nasmeška ostrostrelca, ki mi meri z laserjem v sredino čela.

Strah je v nas kot orožje za umik.

In kot tako, cev lahko obrneš realno proč od sebe in jo naperiš kam drugam, soočen v situaiciji in z znanjem, ki ga takrat v tistem momentu poseduješ za pozitivno razrešit situacijo.

Sem pa le in samo človek, ki se ne izraža dovolj po standardih in mu je strah domač kot domači biškoti.

Zatorej se popravljam in izjavljam, da moj Ateist ne pozna strahu, kot ga pozna Veren človek.

Človek, ki vsako nevarnost duhovno obarva in jo ima za posledico svojega Ega in Slabosti in Skušnjave in kakorkoli že temu rečeš, ko hočeš prefukat tipa, ki ti je namenoma spraskal lak na avtu.

Zatorej, ko si Ateist, še tisti, ki si ga Unis ne upa priznati, da obstaja, potem ne trzneš ob nevarnosti.Jebeš, saj boš samo umrl.

Saj se mi je zdelo, da si hotel povedati nekaj takega. Tukaj je ateist na boljšem od vernika, ker nima nekih umišljenih in vcepljenih strahov pred onstranstvom in drugim, kar je takšne narave (ali jih vsaj naj ne bi imel).

 

Je pa mojem mnenju ateizem še vedno samo druga plat iste medalje (ali kovanca ali karkoli, kar vam je ljubše). Vernik in ateist sta v bistvu (in zelo posplošeno) na istem, le na površini zgleda, da sta drugačna.