Ateizem

[unis]

Da, seveda mora biti ateist na boljšem od vernika, saj drugače se ne morem kregat, če dam načinu življenja verniku prav.

 

 

če se greš dokazovat drugim ljudem, bodo vedno, prej ali slej, pomislili na svojo vrednost in do obzirnosti do sebe, da niso le največji gnoj na tem svetu, bodo svojo verodostojno obranili z napadom na tistega, ki jim uničuje pogled na njihov pravilen svet.

[xyz]

Preden se poiskuša definirati, kaj ateizem je,

bi bilo zanimivo vedeti, kaj je sploh teizem...

kot vemo, obstaja na svetu tem eno neštevilo religij,

ki pa bi vse lahko uvrstili pod termin "teizem".

Vsekakor so njih filozofije in vera tako zelo raznolike

in nasprotujoče se,

da je to že samo zase absurdno, da se vse skupaj uvrščajo pod "teizem".

 

Bog (bistveni koren besede teizem) se pri različnih religijah namreč definira tako zelo drugače,

da je to že res smešno.

 

Zatorej je skoraj nemogoče skozi vsa ta nasprotovanja definirati "ateizem",

ki bi spet vsem tem definicijam boga v celoti nasprotoval.

[vranja]

malo si mi kontradiktorna:

"Z nami se sigurno ne ukvarja- dokazov za to je več ko zadost, (vojne, klanja, krivice...),"

se ti ne zdi, da je to morda ravno moment, ko nas je "univerzalni starš" - kot praviš zgoraj- pustil pri miru,

in smo se pač izkazali, kot smo se?

A zdaj je pa bog kriv, ker se mi obnašamo kot ljudje...? Kot otroci? Ker so vojne itd...?

 

Kje si pa prebrala to trditev? Si bla mal površna pri branju, a? Rekla sem, da četudi bog bi obstajal, (česar ne verjamem- o tem pravzaprav tudi teče beseda), bi pač soobstajal, kot soobstajajo vzporedno z nami drugi naravni pojavi: bitja, planeti, osončja, črne luknje, (Marsovci so bli mal za hec), sej veš kaj je to hec,ne?, in bi ga ne zanimal tvoj ali moj soobstoj. Nč ti nočem. Ne prec težke artilerije...

Ne verjet v boga, (angele in razne vnebovzete mojstre), še ne pomeni, da se odrečeš veri v učenje in rast, v dobroto, strpnost, ljubezen in druge pozitivne stvari, ki jih ljudje procesiramo v svojih beticah. V to tud jst verjamem in bom verjetno vedno. Kaj me briga. I like it.

 

Razsvetljenstvo se vrača.

 

 

lepo nabrušen jezik maš, moram rečt.

[tantra]

Za "Marsovce" ne vemo.

Tako kot je življenje na Zemlji, je lahko življenje tudi na kakem drugem planetu v vesolju:

http://www.izklop.com/?url=links/start&amp...en&id=39684

[tantra]

Obstoj/Neobstoj ...

Odgovori naj si vsak zase

http://godisimaginary.com/index.htm

[Antoninus]

Hvala Bogu, da smo pometli z mistiko in teologijo.

[mayan]

Kaj pa vem.. Jaz sem tud zmeraj rekla, če mi je kdo izstrelil: jaz sem ateist, da je to nekako nemogoče, če reče, da ne verjame v Boga, hkrati pa ga ima v obravnavi, torej vsaj neko predstavo o njem.. Ateisti bi ga naj ne priznavali al kako.

 

Ne vem kje smo razčistili s mistiko, Antoninus

 

Vsak v nekaj verjame, ker mora, dokler živi, tud če ne verjame, verjame v to trenutno da ne verjame. Po vsej verjetnosti je v depresiji, al pa onkraj upanja, kar pa že zveni skoraj kot kak razsvetljen človek, če seveda ima še voljo.

 

Unis, za takšnega človeka držo kot si opisal oz. kako ga vidiš in mu rekel ateist, lahko komot vidim jaz tud nekoga, ki verjame v Boga. Mogoče se gre za mejo kjer nastopi že vedenje.. Četudi za vedenje da nič ne veš ali za vedenje, da nekaj pa veš in pač deluješ in delaš svoj del, ki ti je dodeljen (ali si ga dodeliš, ali je). Pač mogoče recimo ne razumeš recimo duhovnih zakonov katere nekateri poudarjajo.., ko pa jih vprašaš kaj so to, pa ne znajo povedati.. Vidiš pa lahko vseeno s srcem.. Si sam s sabo in s tem kaj pač rad počneš. Back to normal, je povedala ena zvedava štiriletnica svojemu očetu, da gredo ljudje, ko umrejo samih sebe... ane

[Antoninus]

Ne vem kje smo razčistili s mistiko, Antoninus

Tole je bil hec.

 

Vsakdo v nekaj verjame...nekdo pač v nekakšen Nič. Vsi smo pa verniki.

[tinka]

Kje si pa prebrala to trditev? Si bla mal površna pri branju, a? Rekla sem, da četudi bog bi obstajal, (česar ne verjamem- o tem pravzaprav tudi teče beseda), bi pač soobstajal, kot soobstajajo vzporedno z nami drugi naravni pojavi: bitja, planeti, osončja, črne luknje, (Marsovci so bli mal za hec), sej veš kaj je to hec,ne?, in bi ga ne zanimal tvoj ali moj soobstoj. Nč ti nočem. Ne prec težke artilerije...

Ne verjet v boga, (angele in razne vnebovzete mojstre), še ne pomeni, da se odrečeš veri v učenje in rast, v dobroto, strpnost, ljubezen in druge pozitivne stvari, ki jih ljudje procesiramo v svojih beticah. V to tud jst verjamem in bom verjetno vedno. Kaj me briga. I like it.

 

 

ja super

niti slučajno ni delo na sebi in vera ekskluzivna za v boga verujoče, seveda ne.

tu ni bilo nobene težke artilerije, jaz pač sem tako razumela, da ti meniš, da se ne ukvarja z nami,

ker so vojne itd...jaz pač mislim, da se ukvarja z nami tako, kot se (če obstaja).

Če nas je ustvaril, ga verjetno zanima naš obstoj, ker je imel za to nek razlog, če nas pa ni, pa tudi, ker delamo dovolj bedarij, da ga najbrž moramo zanimat ...

 

Bog je itak individualna izkušnja - in vera tudi. Nekateri ju ločujejo, drugi ne.

[xyz]

Ne vem, kdo je vas ustvaril,

a mene sta ustvarila mami in oči

 

Vse ostalo so igračkanja z možnostmi.

 

Saj veste; če je energija večna, potem ni bila ustvarjena.

[vranja]

ja super

niti slučajno ni delo na sebi in vera ekskluzivna za v boga verujoče, seveda ne.

tu ni bilo nobene težke artilerije, jaz pač sem tako razumela, da ti meniš, da se ne ukvarja z nami,

ker so vojne itd...jaz pač mislim, da se ukvarja z nami tako, kot se (če obstaja).

Če nas je ustvaril, ga verjetno zanima naš obstoj, ker je imel za to nek razlog, če nas pa ni, pa tudi, ker delamo dovolj bedarij, da ga najbrž moramo zanimat ...

 

Bog je itak individualna izkušnja - in vera tudi. Nekateri ju ločujejo, drugi ne.

 

[mayita]

jaz se popolnoma strinjam z alanom, ko veš resnico ne rabiš verovati v nič,stvar je pač takak kot je.verovanje pomeni neznanje. ali veruješ ali veš. ali misliš ali veš. kadar izbiraš strani se vedno prekucneš. ko si pa lepo na sredini se ti pa težko kaj pripeti.Ljudje ne znajo biti odprti. Zaprejo se v svoje škatle ki mislijo da so trdne, ko pa majna sapica zapiha in ko škatla zamiga ,so pa vsi prestrašeni in ogroženi. če bi imel škatlo odprto bi videl kaj prihaja notri.

[xyz]

Resnica... hm. Kaj je resnica ?

 

No, kakorkoli že,

jaz, npr., verjamem, da bom jutri še živ (torej, da se ne bom mrtev zbudil ),

zato si lepo ščetkam zobovje, preden grem spat.

 

Torej nisem nevernik.

[Matjaž Bogdan]

Bog je itak individualna izkušnja - in vera tudi. Nekateri ju ločujejo, drugi ne.

 

Nekateri tudi pravijo, da če veruješ vase- veruješ v boga...

 

lepo bodi

 

Matjaž

[mayita]

Resnica... hm. Kaj je resnica ?

 

No, kakorkoli že,

jaz, npr., verjamem, da bom jutri še živ (torej, da se ne bom mrtev zbudil ),

zato si lepo ščetkam zobovje, preden grem spat.

 

Torej nisem nevernik.

[/quote

 

brez komentarja

[artem]

www.rael.org

 

Na tej spletni strani si lahko brezplačno kopirate sporočilo-knjigo, ki da kar nekaj odgovorov na ateizem, religijo, nastanek in zgodovino človeka itd

Hm, ...si predstavljam to kot resnico, zgodbico ali teorijo...

 

papa

[Kabalist]

verovanje pomeni neznanje

Ni nujno. Verovanje je bolj čustvena in manj razumska kategorija (ne mešati z verjeti). Poznam odlične razumnike, intelektualce, kateri so istočasno globoko verni. Razumska interpretacija sveta ne more nuditi čustvenega ravnotežja spričo nasprotja med naravno težnjo po pripadnosti in fizičnim dejstvom ločenosti. Ateizem je v tem kontekstu samo verovanje v neobstoj Boga, a teizem je verovanje v obstoj Boga. Nikakor ne gre pri tem za razumske kategorije, kajti o obstoju ali neobstoju Boga z razumom ne pridemo nikamor.

[Marsa]

Ni nujno. Verovanje je bolj čustvena in manj razumska kategorija (ne mešati z verjeti)

 

.. drugac pa, na sam naslov teme oz. vprasanje: osebno menim, da ni mozno ziveti brez *Boga*.

ce pa je ze mozno, pa je vsekakor zelo zalostno in temno.

[Kabalist]

Se strinjam Marsa. Ateisti si v zameno izmišljajo razne nadomestke, a na koncu jih razžira tista zoprna praznina.

[Marsa]

nadomestke

natancno tako..

 

k sem cakala na kak anarhisticni al bogve kaksen *protiargument*.

 

isto pac nekaj v nekem smislu "malikujes", s tem da je to se slabse, ker si bolj suzenj - po mojem mnenju. med drugim, ker si ujet v temo, tko pa segas k svetlobi.

 

 

... je vsekakor zelo zalostno in temno.

praznina.

ja, imas prav - in prazno....

[xyz]

Hm... tolažljive sanje za vernike se pletejo...

 

ne vem, ne vem.

 

Izjava, da ateiste razžira zoprna praznina, me spominja na izjavo, da brez Krishne ne moreš biti srečen.

Ne vem, čemu služi tovrstno posploševanje in mi niti ni do ugibanja.

 

Kot primer navedem budizem, kjer vera v boga ne obstaja.

Ravno praznina je budistu ključni pojem.

In nekako ni opaziti, da bi jih kaj razžiralo.

 

Potem je tu znanstveni pogled sveta, kjer se najdejo izjave, kot:

 

1. vse je energija

2. energija je večna

 

...besedo energija bi sicer lahko zamenjali z besedo bog, res, a je ne in prav je tako.

Energija je namreč jasno definirana kot brezosebna.

 

Jaz se sicer ne vidim kot ateista, a tudi kot teista ne.

 

Razumska interpretacija sveta ne more nuditi čustvenega ravnotežja spričo nasprotja med naravno težnjo po pripadnosti in fizičnim dejstvom ločenosti.

 

Ne obstaja nikakšrno fizično dejstvo ločenosti.

Energija je namreč medsebojno povezana in je v tem smislu 1. Ker je svet 1.

 

Da ne verjamem v boga, pa še ne pomeni, da pripisujem razumski interpretaciji sveta poseben pomen. Nikakor.

Ravno tista izpraznjenost čustev in misli mi nudi jasen pogled v svet, ko mi ga.

[Marsa]

Izjava, da ateiste razžira zoprna praznina

a smo na sodiscu?

... sama sem rekla, da osebno se mi zdi to temno, zalostno in prazno.

 

jaz vem, da bi mene. razziralo. ne vem ce glih razziralo (kok se rad obesimo na besede, zato pa sto milijonov besed o Bogu, namest da bi "ga" sam cutil).

 

Um razmislja, filozofira, srce cuti, najde.

Ko sta oba mirna, je TO *Bog*.

 

aja, kao po teh nekih sem tud jaz ateist. sam nisem. ker mam vero. pac svojo.

ampak kar naj mi nekdo poskusi vzeti mojega *Boga* (kot si opazil, sem dala pojem bog med zvezdice, kar pomeni v tem primeru, da si vsak ta pojem lohk po svoje razlaga, ga dojema, bodisi iz osebnega vzgiba, prepricanja, whatever, ali pa pogojenega recimo z okoljem, kulturo...).

 

kok ene filozofije.

v resnic je pa teznja/smer sam svetloba in ljubezen.

in, jasno, kot protiutez, za dvojnost, tema.

 

mislim da ce se mas kolckaj rad, se odlocis za svetlobo, ob kateri pa ne negiras teme.

 

pisem osebno, ker sem oseba.

[xyz]

Na sodišču, kakopak

 

No, jaz sem predvsem ciljal na strogi definiciji ateizma in teizma,

čeprav mi je jasno, da so meje med tema medle oz. jih v bistvu ni,

če podrobno raziščemo primer posameznega človeka.

 

Gre zgolj za vero v boga... kar pa je prav tako absurdno,

saj le-tega skoraj vsak drugače definira.

 

npr. God=doG

[butl]

Prejšnji teden sva bla z ženo v Radencih, mislm, cel teden.

 

Sam sem tišal tja. Precej razsut hotel, drag pa fest. Sva že hotla bit mal razočarana, pol pa sva zavila na pokopališče v G.Radgoni in tam našla grob ženinega očeta. Tko nekak je zgledal, kt da mi je mahal /grob mislm/, ker sem ga prav po čudežu našel. Žena je mela ohoho razgovor z očetom, ker mu je mela tud kej za povedat, mislm, za napizdit ga. Huda, travmatična, nepredstavljivo boleča, pa tud osvobajajoča izkušnja.

Pol sva vedla, zakaj sem izbral glih Radence. Ni bilo naključje sploh.

En dan sva šla po Pomurju. Jst še nisem slišal za Bukovniško jezero, ampak sva morala tja. Me je vleklo čist. Tam sva našla en zdravilen gaj, za katerega še nisem slišal /sram me bod a ne/. Ko sem čičal tam na eni klopci, sem bil priča zame kr pretresljivemu dogodku. Vpričo mene je umrlo drevo. Mogočen hrast. Bil sem zagledan vanj /ker je bil visok, mogočen, ves v brstu/, ko se je pričel nagibati in strahovito ječati. Pred mojimi očmi je v višini enega metra začel pokati, sprva počasi, potem vse hitreje. Naslonil se je na sosednje drevo, kot bi se lovil, kot bi se hotel spočiti. Nekaj minut mu je uspevalo, potem pa je omagal, se predal, prelomil...in padel. Dokončno.

V tistih turobnih trenutkih sem občutil dih smrti, dokončnosti. En velik zakaj je švigal skozi možgane. Stopil sem do njega in prav takrat se je iz njegovega objema izvil mlad, za pest debel hrast, ki ga je umrli orjak pritisnil ob tla, v svetlobo, v novo življenje. Najbrž njegov sin.

 

And I think to myself…. what a wonderful world.

 

Nak, nisem ateist.

 

butl

[mayan]

Ful lepo butl

 

Men pa je bonsai se posušil, ki sem ga dobila za rd.. Shit. Ne znam s tem al kaj.. Nimajo me radi smrk smrk