Ateizem

[Kabalist]

Bonsai je občutljiva stvar in ljubezen nima veliko s tem. Kaj ti pomaga ljubezen recimo do zlate ribice, če ne veš, da jo moraš hraniti in ji menjavati vodo.

[butl]

Tole morm komentirat.

 

Pred dvema urama bi morala zalaufat ena zlo pomembna aplikacija, pred eno uro pa pol bi pa z naročnikom morala nardit preizkus delovanja in jo dat v uporabo širom SLO.

Pa je zalaufala napol, tko da je bla neuporabna. S kolegico sva se dve uri jebala z njo, s strežniki in ostalo solato. Naročnik bi že moral poklicat, pa ni. Jst sem bil že ziher skor, da bo stvar šla u kurac.

 

In sem zaprosu za pomoč. Koga že? Nadangela Mihaela. Tko; dej pomagej, da stvar zalaufa, da ne bo pizdarija svetovna.

 

In stvar je zalaufala ene pet minut nazaj. Ko sem kolegici sporočal, da zdej pa dela, me je poklical naročnik, se opraviču, da zamuja, naredla sva preizkus in aplikacija je v obratovanju. Od zalaufanja, do klicev, preizkusa in obratovanja...cca 30 sekund.

 

Nej si misl vsak kar si če.

 

Aja, sem se zahvalu celi hierarhiji. Iz srca.

 

 

[xyz]

Ja, da se ustvariti svojega Mihija, ki potem "čudeže" dela.

Ustvariš "ga" že tako, da si ga predstavljaš.

To so osnove vizualizacije.

 

Si se zahvalil tudi naročniku in njegovi hierarhiji ?

[unis]

Človek vedno živi od ene odvisnosti do druge odvisnosti.

Če nima pred sabo korenčka v obliki Boga, si ga mora ustvariti, da je nekaj posebnega od drugih bitij na tem svetu, da je narejen z namenom, poslanstvom, ki ga mora še dobiti? in živeti.

Vedno živi naprej, naprej v trenutku do soočenja z neizogibnim. Takrat pa bo konec vseh iluzij.

Govorite, da živimo v resničnosti?Živimo v svetu, ki je plod domišljije človeka.Od znotraj živimo navzen.Ali sploh živimo?

Svet, ki ga pljuva okoli je "njegov" svet.Ego, poimenuj kakorkol svojo "umazano" plat.Verjameš v sebe?

Je misel živa?

Misel ni živa,izmišljena misel je mrtva.Kar pride iz misli, je destruktivno.Človek misli.

Pod pretvezo ljubezni, ki je zadnja karta, ki jo človek potegne, ko vse drugo odpove, pod pretvezo harmonije, bratstva, in drugih idej poskuša ublažiti dejstvo, da človek pobija ljudi iz Prepričanja.

Iz prav tiste misli, ki misli o tem, da misli. Spontanost obstaja?

[xyz]

Rekel bi, da je misel živa prav tako, kot tebe telo.

Kolikor je telo živo, je pa spet polemično...

kot jaz to vidim, gre v osnovi za medsebojno delovanje v smislu akcij in reakcij,

en element vpliva na drugega in v tem smislu je ali vse živo ali pa vse mrtvo.

 

Da je svet plod človeške domišljije... hm... svet, kot ga človek vidi, že mogoče,

a svet, v katerem človek živi, ne.

 

Si kdaj podvomil v to, da TI misliš ?

Niso misli bolj to, kar je vseprisotno in se skozi tvoje dojemanje omejeno in skrčeno interpretira

v besedah ?

Jaz bi ne rekel, da so misli moje, temveč delovanje z mislimi, fokus na njih oz. njih opuščanje.

[butl]

Človek vedno živi od ene odvisnosti do druge odvisnosti.

Če nima pred sabo korenčka v obliki Boga, si ga mora ustvariti, da je nekaj posebnega od drugih bitij na tem svetu, da je narejen z namenom, poslanstvom, ki ga mora še dobiti? in živeti.

Vedno živi naprej, naprej v trenutku do soočenja z neizogibnim. Takrat pa bo konec vseh iluzij.

Govorite, da živimo v resničnosti?Živimo v svetu, ki je plod domišljije človeka.Od znotraj živimo navzen.Ali sploh živimo?

Svet, ki ga pljuva okoli je "njegov" svet.Ego, poimenuj kakorkol svojo "umazano" plat.Verjameš v sebe?

Je misel živa?

Misel ni živa,izmišljena misel je mrtva.Kar pride iz misli, je destruktivno.Človek misli.

Pod pretvezo ljubezni, ki je zadnja karta, ki jo človek potegne, ko vse drugo odpove, pod pretvezo harmonije, bratstva, in drugih idej poskuša ublažiti dejstvo, da človek pobija ljudi iz Prepričanja.

Iz prav tiste misli, ki misli o tem, da misli. Spontanost obstaja?

 

Monolog ob grobu ženinega očeta zadnjič:

"Kako si mogu? Sam mejhna, nebogljena punčka sem bla, k te je gledala kt Boga, k te je rabla kt kruh, k ti je verjela, upirala svoje velike, prestrašene oči vate, s prošnjo, d ame vidš, da me objameš, da se mi nasmeješ. Ti si pa zginu, kt tazadna rt, me pustu tam samo, prestrašeno, razbolelo, nebogljeno. Prasec hudičev. K bi saj crknu. Bi vedla enkrat, da bi ti blo žal, če bi lohk prepreču. Pa nis crknu, nisi se fental. Spizdu si kt tazadnja reva. Pa tud to bi prenesla nekak. Ampak v vseh teh letih se tud enkrat nis spomnu, da maš hčarko, tud enkrat nis bil tolk, da bi me poiskal. Gnoj si. Totalen zafukan gnoj. Tud ene moje izjokane solze nisi vreden. Ne jebem te več. Ne rabm te več. Jst sem zmagala, brez tebe, kljub kurčevi dediščini, ki si mi jo dal. Nisem bla jst kriva, nisem bla. Ti si bi...."

 

Ne, ni mu tko govorila. Tko bi mu jst povedal, če bi bil na ženinem mestu. Pa nisem bil. Pravzaprav, nimam pojma ne kva mu je rekla, ne kako se je počutila. Blo ji je pa zajeban. Sem pa občutu, kako se je pol počutila. Bolš. Vsa dolga leta bolečine, jeze, brezupa, žalosti, nerazumevanja je zbrala v bes in ga zlila nanj. Rajtam. Ker zdej diha drgač.

 

A bo rabla še kej in kdaj izlit, bom vidu. Vem pa, da zapušča ta del preteklosti. In to je bla njena izbira.

 

butl

[unis]

in?

[butl]

in?

 

Ne vem Unis. Kokr ti češ.

 

[unis]

Ja mene si citiru, sm mislu, da je meni namenjeno.

Sam ne razumem, kaj ti je blo treba o tem?

Mislm, pravjo, da se preteklost zakopa z lopato, pa rožke se nese tja, da se seb pa drugm pokaže, da bojo tud drug zate le spomin k te bojo nesli tja.

In?

[butl]

Ja mene si citiru, sm mislu, da je meni namenjeno.

Sam ne razumem, kaj ti je blo treba o tem?

Mislm, pravjo, da se preteklost zakopa z lopato, pa rožke se nese tja, da se seb pa drugm pokaže, da bojo tud drug zate le spomin k te bojo nesli tja.

In?

 

In ti veš, da ni tko. Al pa tud ne.

 

[unis]

Jzt vem, kko sm jzt to doživljow.

Pa lačen sm biu ful

[butl]

Jzt vem, kko sm jzt to doživljow.

Pa lačen sm biu ful

 

Ti verjamem. Nimam pojma, kako ti je blo in ti je, mrbit se mi mal sanja, kako je blo ženi, ker se pogovarjava, ker sem tolk cajta že z njo. In tist, kar se mi sanja, da bi ji lahko blo, je fest hudo. Ampak predeluje in zdej ji je manj hudo. Tko prav.

 

[lia]

čuj butl, jst sn še en večji butl ko si ti veš, sam čist po naključju, sem danes v eni bolnici vidla toliko trpljenja pa gorja, čuj

 

da če je ki kaki bog naj ga bo fejst sram,,,, hudo fejst...

 

 

jezna sem , ker mi gre vse skup tak na kozlanje, da bi se ga blo najboljši vlit danes zvečer....pa če mi še kaki alter dušebrižnik reče da si otroci toliko gorja primislijo , ga bom pa direkt na gobec

 

 

oni ko pa mislijo da je človek Bog naj si grejo pa razparana čreva kam v kako bolnico pogledat...de bodo vidli kak bog od znotraj zgleda....

 

naj mi oprostijo, sam to sem sam še na fureži vidla kakem....

 

 

grem da se mi ne bo pir preveč segrel

[unis]

Človek je ustvaril Boga iz strahu.

 

Problem ni v Bogu, problem je v strahu

[mako106]

problema ni...če ni strahu

[butl]

čuj butl, jst sn še en večji butl ko si ti veš, sam čist po naključju, sem danes v eni bolnici vidla toliko trpljenja pa gorja, čuj

 

da če je ki kaki bog naj ga bo fejst sram,,,, hudo fejst...

jezna sem , ker mi gre vse skup tak na kozlanje, da bi se ga blo najboljši vlit danes zvečer....pa če mi še kaki alter dušebrižnik reče da si otroci toliko gorja primislijo , ga bom pa direkt na gobec

oni ko pa mislijo da je človek Bog naj si grejo pa razparana čreva kam v kako bolnico pogledat...de bodo vidli kak bog od znotraj zgleda....

 

naj mi oprostijo, sam to sem sam še na fureži vidla kakem....

grem da se mi ne bo pir preveč segrel

 

Mal poznam to nemoč...in jezo.

 

A maš še kakšen pir zame?

[lia]

ko smo glih v taki temi, nisn zihr če sn ateist

 

sam da so še ljudje z veliko pisano to pa verjamem, ko pa tega ne bom, te pa mislim , da bo konec

 

čuj butl , zmerom mam pir za tebe....pojma nimaš, tud takrat ko nič zraven ne pripišem, te preberem, pa potlej malo premlevam, tak v avtu

 

 

tak da hvala za vsako besedo

[nimbus]

Tole morm komentirat.

 

Pred dvema urama bi morala zalaufat ena zlo pomembna aplikacija, pred eno uro pa pol bi pa z naročnikom morala nardit preizkus delovanja in jo dat v uporabo širom SLO.

Pa je zalaufala napol, tko da je bla neuporabna. S kolegico sva se dve uri jebala z njo, s strežniki in ostalo solato. Naročnik bi že moral poklicat, pa ni. Jst sem bil že ziher skor, da bo stvar šla u kurac.

 

In sem zaprosu za pomoč. Koga že? Nadangela Mihaela. Tko; dej pomagej, da stvar zalaufa, da ne bo pizdarija svetovna.

 

In stvar je zalaufala ene pet minut nazaj. Ko sem kolegici sporočal, da zdej pa dela, me je poklical naročnik, se opraviču, da zamuja, naredla sva preizkus in aplikacija je v obratovanju. Od zalaufanja, do klicev, preizkusa in obratovanja...cca 30 sekund.

 

Nej si misl vsak kar si če.

 

Aja, sem se zahvalu celi hierarhiji. Iz srca.

 

 

 

ma, to dela... mam tut take izkušnje... sam kaj, ko gre člouk po vseh drugih poteh prej. pa piše... trkajte in odprlo se vam bo nebeško kraljestvo. sam... največji keč je pa v naših željah. tu se pa kmal nardi salto mortale.

 

pred parimi leti sem še vpil, da sem ateist. nisem vedel o čem govorim.

 

[vranja]

Prejšnji teden sva bla z ženo v Radencih, mislm, cel teden.

 

Sam sem tišal tja. Precej razsut hotel, drag pa fest. Sva že hotla bit mal razočarana, pol pa sva zavila na pokopališče v G.Radgoni in tam našla grob ženinega očeta. Tko nekak je zgledal, kt da mi je mahal /grob mislm/, ker sem ga prav po čudežu našel. Žena je mela ohoho razgovor z očetom, ker mu je mela tud kej za povedat, mislm, za napizdit ga. Huda, travmatična, nepredstavljivo boleča, pa tud osvobajajoča izkušnja.

Pol sva vedla, zakaj sem izbral glih Radence. Ni bilo naključje sploh.

En dan sva šla po Pomurju. Jst še nisem slišal za Bukovniško jezero, ampak sva morala tja. Me je vleklo čist. Tam sva našla en zdravilen gaj, za katerega še nisem slišal /sram me bod a ne/. Ko sem čičal tam na eni klopci, sem bil priča zame kr pretresljivemu dogodku. Vpričo mene je umrlo drevo. Mogočen hrast. Bil sem zagledan vanj /ker je bil visok, mogočen, ves v brstu/, ko se je pričel nagibati in strahovito ječati. Pred mojimi očmi je v višini enega metra začel pokati, sprva počasi, potem vse hitreje. Naslonil se je na sosednje drevo, kot bi se lovil, kot bi se hotel spočiti. Nekaj minut mu je uspevalo, potem pa je omagal, se predal, prelomil...in padel. Dokončno.

V tistih turobnih trenutkih sem občutil dih smrti, dokončnosti. En velik zakaj je švigal skozi možgane. Stopil sem do njega in prav takrat se je iz njegovega objema izvil mlad, za pest debel hrast, ki ga je umrli orjak pritisnil ob tla, v svetlobo, v novo življenje. Najbrž njegov sin.

 

And I think to myself…. what a wonderful world.

 

Nak, nisem ateist.

 

butl

 

ja, Narava zna najbolje !

[vranja]

Razmišljam (ob teh lepih zgodbah), kok smo ljudje pravzaprav prijazni: ko se kakšna zadeva srečno zasuče, tako kot bi si le v sanjah želeli, imajo (po naše) prec prste zraven angeli, bog, Krišna in takile. Ko pa se zgodi obratno (na izpitu smo padli, bolezen se je vrnila...), jo to (po našem) zato, ker nismo dovolj zaupali v božje vodstvo, ker je to za nas najbolje- lekcije pa to....ej!

bukseusmili

[xyz]

Po mojem (prepricanju) ne gre tako...

 

Od kod ti pricakovanje, da vera in prepricanje v boga ali bozje vodstvo cloveka obrani pred njegovim cisto cloveskim trpljenjem, ki mu je pac dano ali mu še bo. Neodvisno od clovekove dobrote ali zla : stvari pridejo...

 

Vera v boga in zahvaljevanje bogu ni nikakrsno zagotovilo, da bo on tud v bodoce "z nami", torej - nam izpolnjeval nase ego zelje, samo zato, ker smo ga mi pohvalili

 

Smo samo en izmed mnogih listicev z drevesa zivljenja, itak bomo odpadli, eni bogatejsi drugi revnejsi, kar se tice osvojenih ukan v zivljenju

 

V tem tako kratkem casu 60 al 80 let pa bi res lahko malce stanjsali ego ; vsaj toliko, da ne bi običnih, cisto cloveskih tezav in travm, ki ITAK pridejo, jemali kot nekaksno ponizanje ali kazen za naso nekaksno nepokornost.Ali na splosno kot kazen. To je vendar svet preizkusenj, kjer se taksnole pac dogaja : 'Vstani,vzemi svoj kriz na rame in hodi za menoj,' je rekel Jezus. Hoditi za njim pomeni ziveti po zapovedih, ne vracati hudega s hudim (ceprav je hudo), odpuscati, ljubiti druge kakor sebe.

 

Vse lepo in prav, a, čemu potem sploh ideja o bogu ?

Ne bi mogel človek delati na sebi brez nje ?

Je človeku potreben občutek, da obstaja nekakšen absolutni voajer, ki je prisoten ob njegovih (človeka) podvigih ?

So dejanja samoizjasnitve brez prič res tako nezadovoljiva ?

Tu se lahko res vsakdo vpraša po svojem motivu.

Je neko dejanje še vedno ugodno, če mu ni priče ?

Ali drevo, ki trešči na tla v samotnem gozdu, kjer temu dogodku ni poslušalca, sploh da od sebe zvok ?

 

Sicer pa, kakšne zapovedi ? Kakšno sledenje ? Človek; svoboden si !

 

Tudi v tem stavku : ".. ker je to za nas dobro.. lekcije pa to..." je cutiti neko ponizanost oz daje slutiti misel, da bog pokroviteljsko in vzviseno razmislja o cloveku, kaj hudega mu bo zdaj nastimal. Bog je vendar ja cista Ljubezen. Ki ne pozna tako nizkega cloveskega custva. Taka custva izvirajo iz nase cloveske narave in se mi zdi nekako kar malce vzviseno in sovrazno od nas, ce bi jih lahko pripisovali necemu, kar je vendar popolno, vecno.

 

Saj ne moreš, ne da bi bogu pripisoval človeško podobo...

ker gledaš na vse, prav vse, skozi človeške oči...

celo na ljubezen.

 

Zivot je pac borba. Skoraj VSE je VEDNO odvisno od lastnega vlozenega truda, z ozirom na dane materialne in podedovane moznosti. Vsaj v nasem civiliziranem svetu.

In nismo (še) v nebesih, da bi bili upraviceni pricakovati, da bi nam tukaj slo vse kot po maslu.

Gre pac, kakor oz. kolikor LAHKO gre

 

Saj...

[vranja]

saj...

[xyz]

Vsak zase ve, cemu. Jaz sama zase tudi vem. Zarad hudega na svetu in v mojem zivljenju, to je bila osnova, da sme sploh zacela razmisljati o smislu. In zaradi enostavnega : iskanja necesa. Mora bit nekaj vec od te dostikrat prazne realnosti tu.

 

Nasprotno od nekaterih tukaj me trpljenje NE peha v dvome o bogu in kaj sele, da bi me pehalo v vero absurda in unicenja vsega.

 

Recimo, Jezus pa ponuja pot. In sama sprejmem samo tisto, kar je v skladu z najvisjim dobrim in pravicnim.

 

Izbira verovanja je prosta.

 

Ja, clovek lahko dela na sebi brez vere, seveda zakaj pa ne. Se pac oziras edino v (začasne) tuzemske drzavne represivne institucije in samo zarad ljubega miru pred njimi izvajas svoje postenje, nenasilje in ljubezen do drugih. Ce se pri tem pocutis pred seboj in pred drugimi spostovanega in vrednega, zarad svoje zglednosti, tudi vredu. Ja prav no.

 

Ne vem pa, koliko v takem primeru pa v tebi samem dejansko zivi hrepenenje po pravicnosti, ljubezni, postenju, pomoci, po dobrem. Po necem VEC. Ker nisi veren (saj ne vem, ce si ali nisi) pac ne verjames, da obstaja vecna blazenost.

 

Nikakršnega razloga ni, le jasnost. Brez filtrov, brez interpretacij. Stanje dejanskosti.

 

Dobrota, pomoč, pravičnost in blabla; to so vse subjektivni in zatorej dvomljivi pojmi.

Vsak jih drugače definira in prav zaradi tega nikoli ne vodijo do jasnega videnja,

temveč zgolj do osebnih definicij in interpretacij, ki so osnovane na osebni omejenosti in osebnih motivih.

 

Da bi bila nasteta cudovita nacela miru, nenasilja, postenja, to kratko zivljenje uporabljana zgolj v ugajanje nadrejenim in mocnejsim od sebe tukaj? Eh. Povrsinsko do smesnosti...

Razen ce je kak drug razlog zraven . Aja, seveda: da ne bi sel v zapor, zato

Toda taksen motiv za postenost kot je strah pred kaznijo, je tukaj prav tako malovreden kot strah pred peklom pri tistih vernikih, ki sicer ne delajo hudega, vendar v srcu globoko sovrazijo...

 

Kaksen smisel bi sicer imelo delo na sebi zgolj zaradi sebe in svojega trenutnega obstoja? Ok pa pac zarad sebe in svoje kratke dobe... Ampak ne vem, ce se splaca...

 

Ravno to je tisto. Jaz ne živim, ker se živeti isplača. Motivi, o katerih govoriš, niso moji, kot sem že omenil.

 

Kaksen voajer neki no. Mi smo vendar od boga, ta svet pa ni od boga. Bog je pac vseobsegajoca inteligenca in love. Taksno misljenje o bogu kaze predvsem na versko prestrasenost. Izhajojoco verjetno iz otrostva, ce si kdaj slisal : 'Bog se vidi, bog vse ve, greh se delati ne sme'.

Sama mislim, da za priznavanje obstoja boga ne rabim bit nic kaj zastrasevana. Povej primer, kje moram bit. Saj pa sama zivim svoje zivljenje. Ne Bog namesto mene. Ker verjamem vanj, verjamem tudi, da kar sejes, to pa pac zanjes in da je TO motiv za upostevanje zapovedi, recimo. (zapoveid omenjene spodaj na koncu posta)

Tud drevo v gozdu ima svojo vrednost in smisel. Dokler zivi in potem ko, poci, naj poci v druzbi ljudi ali samotno.

Nihce ni rekel, da nima. Od kod ti to?

 

Jaz ti ne skušam prepovedati verovanja, ne razumi me napak.

 

 

aja, vem kaj hoces povedat:) Da je nekdo, ki pac zivi svoje zivljenje in ne verjame v boga, enako vreden in ima prav tako svoj smisel. Seveda imas prav, jasnoda je enako vreden. Nihce ne pravi, da je nekdo, ki ne veruje, manj vreden! Vsakdo je veliko vreden, vedno enako ljubljen od boga. Vec pa je bil vreden zgubljeni sin, ki se je vrnil, vec kot tisti pridni verni sin. Tisti trenutek.

Bog vedno ljubi. Njegova stvar po svobodni volji oz. odlocitvi, ce clovek to verjame ali ne.

Absolutno. Seveda si svoboden! Bog je dal ljudem (za razliko od zivalim) razum in svobodno voljo v odlocanju.

Kaksne zapovedi? Taksne, katerih izpolnjevanje te ocisti od cloveskega ega in njegovih grehov, ki pehajo tebe in druge v trpljenje. ?

 

To vse o tem, kaj bog ljubi in ne, so tvoje lastne interpretacije.

Hecno, da nekaj, kar je neskončno majhno, ve toliko o absolutu.

Malce napihnjena (dobesedno) samopredstava, se ti ne zdi ?

No, vsekakor je to pač tvoje (vem, ne samo tvoje) verovanje, pa v redu, če je tako.

 

 

 

 

Ce si ateist, imas pac samo sebe in druge ljudi

 

Ta je pa malo bosa. Sicer ne verjamem v boga, a tudi ne trdim da ne obstaja,

pa vseeno "nimam" le sebe in drugih ljudi.

Ozri se naokoli in mi povej, da nas ne obdaja neskončno neznano !

Ti lahko to neznano sicer poimenuješ "bog" in ga opišeš,

a ga s tem sama zase omejiš...

 

 

 

 

Vendar pa je papez Janez Pavel 2. povedal

 

 

 

Torej : kakor je za koga dobro in kakor mu najbolj pase.

 

Vsaj verujemo lahko, da je nekaj za nekoga dobro.

[nimbus]

Ta je pa malo bosa. Sicer ne verjamem v boga, a tudi ne trdim da ne obstaja,

pa vseeno "nimam" le sebe in drugih ljudi.

Ozri se naokoli in mi povej, da nas ne obdaja neskončno neznano !

Ti lahko to neznano sicer poimenuješ "bog" in ga opišeš,

a ga s tem sama zase omejiš...

 

tole mi sliči bolj na gnostika kot ateista. sicer pa menim, da ortodoksnega ateista sploh ni. lahko pa nekdo misli, da je to. je pa jeba takoj, ko omeniš boga.... al pa marxa. v prvem primeru si takoj pri dogmatizmu, v drugem pa pri ideologizmu. oboje je pa :xx!: :xx!: :xx!:

 

tko, da... riganje al si pa izberemo eno besedo (kar neki), ki ne pomeni ničesar drugega in nam ne daje nobenih takšnih in drugačnih asociacij. pol bo lažje se pogovjat.

 

[xyz]

NIkakrsnega razloga ni, je jasnost - tega stavka ne razumem. Ok, pac zivis, po slucaju, ne da bi iskal smisel, si pac sprejel dejansko stanje, da pac zivis.

 

Tako nekako, ja, čeprav ne nujno po slučaju. Namera staršev izpod namere narave... npr.

 

Zdi se, da ti razmisljas na nacin, da ves svet izhaja le iz nase (subjektivne) glave. To sme pri tebi ze veckrat opazila. In da je posameznikovo dozivljanje odraz njega samega.

 

Svet ne, temveč doživljanje sveta samega in njega opisovanje/definiranje in posledično definiranje "resničnosti".

Posameznikovo doživljanje je in ni odraz njega samega.

Ne bi pozabil na reakcije, ki so direktna posledica komunikacije oz. stika s svetom.

Ta stik sam privede do dejanskih stanj oz. trenj, a naše interpretacije igrajo tu spet varljivo vlogo.

 

Zato pravim: odvreči vse ključe.

 

 

 

Drugac jaz isto mislim, da kaj je subjektivno in kaj je objektivno, to je veliko vprasanje, to me je pravzaprav ogrmno mucilo v zivljenju, kaj je sploh res! Vendar pa si me narobe razumel, jaz nisem mislila na dobroto kako drugace kot v smislu : ne pricaj po krivem, ne ubijaj, ne zeli bliznjega blaga in zene, ne kradi...

Ce se to NE krsi, je dobro in ne slabo. Ce te kdo prosi za drobiz, mu das. V nasi vasi je ena stara gospa sla v dom in njeni sorodniki nocejo hranit zivali, ki so ostale pri zapusceni hisi. In zapuscenim mackam zdaj pol vasi nosi hrano. In tukaj ni subjektivnega dozivljanja, ko jih vseh 8 mack cvili na mostu pred hiso, lastnice ni vec, kdja jim bo kdo kaj prinesel, ker preko mosta ne hodijo, ker jih psi preganjajo. Zapreti pse, spraviti macke s sveta s pomocjo veterinarja, poklicati drustvo proti mucenju zivali ali ne poklicati, vse to so uredljive malenkosti : dokler zivijo, pa jim je treba pomagati. Na taksno dobroto sem mislila. Ne jih pustiti trpet.

 

Hm... ja... tu težko kaj splošnega rečem, ker ne vem, kakšna je dejanska narava živih bitij,

lahko opazujem le lastno in kako se ta obnaša v svetu.

Da je pomoč nekaj naravnega, bi lahko rekel,

a obenem tudi ravno obratno...

ko nimaš kaj za jesti, boš morda pojedla prav te mačke (pečene na kitajski način), katere si poprej hranila.

Svet je pač ena velika restavracija, najsi bo naša žrtev danes solata ali pa srna ali pa celo človek.

Mi pač izumljamo sisteme vrednotenja.

Eden od njih je ta, ki pripisuje človeku tako neizmerno vrednost.

 

Pri tem pa nimamo nikakrsnih osebnih motivov in ni nejasnosti.

Ne, to niso moje lastne interpretacije, zajete so iz biblije, sprejela sem jih kot prave, resnicne. Se namrec skladajo z mojim globokim prepricanje, da je tisto nekaj nad nami lahko samo popolno in najboljse.

Saj pa se je absolut sam prikazal, torej lakho tudi jaz govorim o tem, on sam je govoril, on sam je pravilno pot pokazal preko stevilnih bozjih slov, Mohameda, Jezusa, Bude, Krisne, kaj vem koga vse.

Moja majhnost ne vem, ce je merilo za razumevanje boga. Vernik ve, da je to samo srce.

 

Saj ne rečem... iz religij in njihovih naukov se da izluščiti marsikaj,

tudi sam se rad občasno ubadam s "svetimi" knjigami...

a le-te v dejanskih situacijah pogosto (oz. (skoraj) vedno) odpovejo,

ker je njihovo učenje vedno preveč splošno,

resnično življenje pa je polno podrobnih primerov,

katere je treba posamično obravnavati.

Vsekakor dajem tu svobodi 1. mesto.

Posledice pa nosi ali ne nosi vsak sam zase.

 

 

Ni tukaj napihnjenosti, saj se bog ni razodeval ljudem v taksne namene ali celo namene cloveskih napihnjenih (doobesdno) samopredstav pred drugimi ljudmi. To pa je pac tvoje subjektivno dozivetje mojega posta, a mislis pa tudi, da bi se imelo tudi meni tako dozdevati Ne, se mi ne, prav nic od tega.

 

O.K., mogoče sem te narobe razumel.

Sem pač navajen, da verujoči vedo, kaj bog hoče in kaj bog je. Oprosti, če se motim.

 

Neskoncno neznano? Sama razumem boga kot energijo ljubezni, tako preprosto. Sicer pa ne razmisljam o tem. Ne molim skoz, še tud samo na velike praznike grem v cerkev.

Vsakomur je dano, kar mu je dano, vsak ima svoje zmoznosti dojemanja. Ne zdi se mi, da ne dojemam dovolj ali da dojemam omejeno in da bi morala dojemati veliko vec kot mi je bilo dano, da zmorem dojemati. Saj sem samo clovek. Mislim tudi, da clovek ne more s svojimi cutili zares dozivet boga.

 

Sam si ohranjam svobodo od interpretacij pogosto tako, da rečem, da ne vem.

S tem si obenem prihranim svobodo od odločitve.

Včasih me vse to spominja na politiko... kateri stranki se boš pridružil ? Za ali proti ? Obstaja ali ne obstaja ?

 

-nič od tega.

-ne vem.

-irelevantna vprašanja.

 

Lep pozdrav