Konec zveze

[vodnarka77]

Dragi forumaši,

 

res je - novinka sem, a kljub temu upam, da mi bo kdo od vas morda znal pokazati vidik, ki ga zaradi prevelike bolečine ne vidim sama. Brala sem vaše nasvete in diskusijo s Palchico iz septembra 07 in si rekla, da se pa morda komu od vas lahko kaj posveti, saj sama tavam v temi in pred seboj ne vidim ničesar...

 

Najina zveza ni bila dolga (2,5 let), čeprav se mi zdi, da je dolžina v tem primeru precej nepomembna. Imela sva lep odnos, komplementaren, kregala se skorajda nisva, morda na par mesecev enkrat, pa še to ne ornk. Načrtovala sva otroke... Vedno je bil pasivec (sicer tehtnica), diametralno nasprotje od mene, našponanke. Vsaj večino časa... Tudi meni se kdaj pa kdaj zalušta, da me nekdo vodi in da nisem vedno vodja. Kakorkoli, v zadnjem času sem ga veliko opozarjala, da komunikacija škripa, ga spraševala, kaj ga muči, mu dala nešteto priložnosti... NIKOLI mi ni povedal ničesar. Nič. Kar je - jasno - precej čudno, saj ne verjamem, da je kdo kje na tem svetu, ki mu je vse pač fajn. Potem se je zgodilo kot strela z jasnega. Z "Nisem prav v tem razmerju. Nisem več vate." Ves čas je žrl. Še posebej v zadnjih mesecih, ko se je meni, zaradi poklicne prelomnice, gromozansko dogajalo in sem bila tudi temu primerno zmešana. Je rekel, da ne more več, se trudit, noče sklepat kompromise...nič. Si lahko vzameva čas, da poskušava stvari speljati naprej, si dava zadnjo priložnost (v moji glavi prvo, ker ne more biti zadnja, če še prve ni bilo)? Ne. Mogoče je samo kriza, prva velika kriza, priložnost, da se odnos razvije drugam, na boljše? Ne. Počutila sem se kot v prisilnem jopiču. Ne prej ne na koncu mi ni dal priložnosti, da prispevam k temu, da bo njemu in posledično nama lepše, boljše. Sveta krivica. Pa sem se trudila, pojasnjevala, mehko, ljubeče, tipa "razumem, da se ti je v lajfu malce odpelo po celi črti, ampak bom s tabo"...Nič. Da rabi prostor za dihat. Sem mu ga dala. Je bilo čisto vseeno. Moja dejanja, moje besede povsem nepomembne. Aja. Vse skupaj pa je imelo za povod eno deset let mlajšo deklico, ki "ni nič resnega". Samo malo se igra. Ni se še izselil. In jaz vse to gledam.

 

Že tedne sem v čisti nuli. Pod ničlo, če sem natančna. Nihče me še ni tako prizadel. Za nikomer nisem tako jokala. Sploh nisem jokavka. Zdaj jokam že tedne. Zdi se mi konec sveta. Ne morem verjet. Ne morem razumet. Ničesar. Zame je bilo čez noč. Zanj (očitno) ne. Šokirani so bili vsi, ki naju poznajo. Mislila sem, da sva iskrena eden do drugega. On ni bil. To vidim zdaj.

 

In zdaj? Hendikepirana sem. Ne morem delat (v svoji novi in super službi). V družbi sem "una ta zamorjena". Oziram se okrog sebe in vidim same neprivlačne tipe. In itak se sprašujem, če bom pa zdaj čisto sama. Brez otrok (poroka me ne interesira). Če ni nikjer nikogar, ki bi me lahko hendlal. Če sem za vse overdose. In podobno... Aaargh.

 

Po naravi sem borka. Vedno se poberem. Ampak tokrat me vse skupaj drži pri tleh. Rada bi samo našla pot ven iz tega, pa je ne vidim... Žalost mi megli pogled. Ne bi hodila k "profesionalcem", ker verjamem, da je vsak zase največji profesionalec. Do zdaj sem se še iz vsake godlje zvlekla sama (seveda, sem se vedno pogovarjala o godljah in godljicah). Katerega gozda ne vidim zaradi dreves???!!

 

Hvala vsem, ki ste prebrali, in hvala za kakšen nasvet.

[_marko_]

Že slišano, pa to še ne pomeni, da ne drži, čeprav je ravno zaradi pogostosti ta stavek slišati trivialno:

Čas celi vse rane.

 

Nisi edina s takim problemom, pravzaprav je tvoj problem povsem vsakdanji in večina ljudi ga je že dala skozi, ali pa ga še bo. Mogoče se ti trenutno zdi to največja možna katastrofa, a ko se boš v prihodnosti ozrla nazaj, se boš le posmejala. Ne skrbi. Ne premlevaj preteklosti, ne glej v prihodnost. Živi ta trenutek, uživaj v lepem in se predaj toku časa in usode. Normalno je, da občutiš žalost, a ne predaj se ji, ne dovoli ji, da prevzame tvoje življenje in vodi tvoje odločitve. Saj si borka! Glavo pokonci in s trdnim korakom naprej, pa bo!

 

Ne skrbi za prihodnost ali boš sama ali ne, ali boš imela otroke ali ne. Zgodilo se bo točno tisto, kar ti je namenjeno, točno tisto, kar je v trenutku zate najbolje. Mogoče se neka stvar zdaj zdi kot prekletstvo, a se bo kasneje izkazala za blagoslov.

 

Da zaključim: odmisli skrbi in se predaj toku življenja, pa bo vse lažje.

[vodnarka77]

Hvala, Marko ...

 

Ne delam si utvar, da moj problem ni vsakdanji. Le zame je prvič tako drastičen. Na dlaneh nimam prvič propadlega razmerja in da, res se vedno znova izkaže, da je bilo vse za nekaj dobro. Se strinjam, da čas celi rane, a prav v tem je srž problema - kako naj se prepustim toku življenja, ko me tako silovito dol tišči kot nikoli doslej? Kako odvreči breme z duše, da lahko spet (vsaj mičkeno) zadiha? Kako si prepovedati dajanje v nič, ki te ovira pri tem, da se odlepiš od starih, žalostno propadlih načrtov? Da se prepustiš toku? Da spet zaupaš življenju?

[unis]

Najbolj boli misel, ki podre vse upe v prihodnosti. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Vse kar še boli je odmev prejšnjega dne.

Oklepati se te misli,hlastati po zraku in iskati možnost, da bi vse bilo tako kot je bilo. Jo najdeš?

Kot sama veš, tiste besede, ki jo "iščeš", je tukaj ne boš našla.

Naj se sliši še tako zlobno, globoko pri sebi veš, kaj moraš storiti.

Bodi milostna do tisto osebe, ki ji sedaj ne moreš odpustiti.

Bodi ji v oporo in ji dopovej, da ne more spreminjati preteklosti, pa naj to še tolikokrat v mislih ponovi.Povej ji, da ni mogla ničesar spremeniti, saj ni vedela kaj bo prihodnost prinesla.Naredila je vse, kar je mogla, v tistem času, s tistimi znanimi dejstvi.

Boli, ker tega nočeš

Odpusti sebi

[vranja]

pomaga tudi, da se spomniš podobne situacije iz preteklosti (če boš povsem iskrena so sebe, boš morala priznati, da si kdaj že bila na takšni nuli) in pogledaš kako je takrat bolelo, pa je zdaj vendarle bolje in je tista bolečina popustila oz. najverjetneje povsem izginila. Prav tako bo ZAGOTOVO tudi ta. Meni to pomaga, ker se problem tako vsaj malo zracionalizira. Trenutno se ti zdi konec sveta. vendar se boš pobrala in šla naprej, četudi le korakec za korakcem. Četudi boš še jokala in bo težko. Čez eno leto bo gotovo že bolje, najverjetneje že prej. Uživaj v svoji super službi in začasno pozabi druge tipe, zdaj so zagotovo vsi brezvezni. Tudi to bo minilo . Misli si, da si na okrevanju. In srečno

[butl]

Ne bi hodila k "profesionalcem", ker verjamem, da je vsak zase največji profesionalec.

 

O Vodnarka77

 

Tole mi je pa mal hecn.

 

Kaj bi svetovala nekomu, ki bi bil rad štromar? Matematik? Dohtar? Vodovodar?...

 

[artem]

Hojla vodnarka77,

 

prekinitev neke zveze je kot bi za sabo zaprla ena vrata. Sedaj se nahajaš na temnem, dolgem hodniku, počutiš se sama in nemočna.

Toda...dvigni glavo, odpri oči, poglej okoli sebe in videla boš hodnik poln vrat.

 

Ena vrata se zapro, toda pred tabo je nešteto vrat, ki čakajo da jih odpreš in pokukaš v notranjost,...če ti ni všeč...jih zapreš in odpreš druga.

Prej ali slej vsak najde ta prva, za krajši ali dalši čas.....

 

papa

[nimbus]

O Vodnarka77

 

Tole mi je pa mal hecn.

 

Kaj bi svetovala nekomu, ki bi bil rad štromar? Matematik? Dohtar? Vodovodar?...

 

 

c kvadrat je a kvadrat plus b kvadrat. immer immer x!x

 

ljubavne boli nekdo reši tako... spet drugi pa tako. psihiatrija ima za osnovo tablete, psihologija pa posploševanje. imer nicht immer, aber immer oefter x!x

 

to je hotla poedat s takozvanimi profiji... če bi obstajal profi, ki te reši ljubavne boli tako, kot ti matematik reši algebraični problem, bi ga imeli za svetnika in svetovnega vodža

 

vodnarka, jaz ti lahka postam sam en odlomek, ti pa povem, da cajt vse rane poliže.tko al pa tko se boš pobrala. še sama praviš, da si borka.

 

»Ste že bili kdaj zaljubljeni? Grozljivo, mar ne? Napravi te tako ranljivega. Odpre ti prsi in odpre ti srce, kar pomeni, da lahko nekdo vstopi vate in te spravi v nered. Izgradiš si vso obrambo, ustvariš si oklep, da ti nič ne bi moglo do živega, nato pa ena neumna oseba, ki se ne razlikuje od vseh drugih neumnih oseb, zaide v tvoje neumno življenje… Daš jim del sebe. Za to te niso prosili. Nekega dne so storili nekaj bedastega, te na primer poljubili ali ti podarili nasmeh, in zatem tvoje življenje ni več tvoje. Ljubezen jemlje talce. Pride ti do živega. Izžre te in te pusti objokanega v temi, fraza, kot je »morda je bolje, da sva samo prijatelja«, postane drobec stekla, ki se zažira v tvoje srce. To boli. Ne samo v domišljiji. Ne samo v duhu. Gre za dušno bolečino, bolečino, ki se zažre vate in te raztrga. Sovražim ljubezen.«

 

Neil Gaiman

 

fiktivna navezanost na meso. :xx!:

tko, da... zdej si sama in to je super. novi začetki. ta ljubezen je oklep, prava Ljubezen šele pride.

 

[Mitra]

Vsi komentarji, ki so napisani, so povedali že veliko.

Dodat je težko kaj pametnega, saj boli tebe, samo svoje izkušnje lahko delimo s teboj.

Pa smo spet tam, čas celi rane.

 

Vesela bodi, da ga je sedaj deset let mlajša kikla zbegala, saj bi bilo kasneje, ko bi bili otroci, težje.

Zato bodi karakter (borka), spakiraj mu kufre, postavi ga pred vrata, zamenjaj ključavnico, če ga moraš izplačat vzami kredit......

Potem si pa privošči kozarček (ne pretiravaj) rujnega, sama sebi čestitaj in zaživi življenje, kot se ti ponuja samo in ne žaluj, ker se za norci to ne dela.

 

Potem boš pretuhtala situacijo, se skulirala, če je pravi (še prej če ni), se bo sam hitro vrnil.

Verjetno nimaš 20 let, si starejša, zato ponucaj trezno pamet za življensko naložbo.

 

Kaj pa drugi pravijo, se ne oziraj. Ko se je meni to naredilo, sem bila najbolj obiskana oseba in poslušala samo to, da ne morejo vrjet. Pa kaj? Verjamite, pustite svoje pametovanje pred vrati, malo se uprašajte za obe strani, in nikogar ne ponižujte. Takrat sem bila najbolj bogi šlovek na svetu, smilila sama sebi (da ne govorim o sorodnikih, prijateljih), kasneje rodila zdravega otroka in zaživela.

Ne privošči si otroka zato da ga boš imela, je velikrat težko, ker si sama za vse. Saj se da, samo moška roka (pametna) je zelo pomembna za pravo vzgojo, saj ti vajeti hitro odletijo iz rok, ker ga kao tako ljubiš (otroka) da mu omogočiš preveč. Napaka.

Malo sem zašla, malo sem naprej, saj si še samska.

 

Bori se za sebe, svoje zdravje, kritene pusti za seboj.

Sliši se grozno, ampak so ti že pred tem napisali o vratih, da se boš še smejala kako si bila naivna....

 

A so kovčki že spakirani?

[Cookie]

zdele sm sicer jezna, k so vse tapametn že drugi povedal, sploh tale pika polonica hoče bit bager (k običajno jst prletim, vse skurcam, podrem do temeljev, še luknjo skopljem in tko..), sam...pa men zdele ni treba

 

anyway, a so kufri že spokani? Čimprej STRAN, stran od mrliča (razmerja), preč od tipa in to čimprej, NIČ kavic, pogovorov, sprehodov, slučajnih bežnih stikov, iskanja pogledov, naključnih dotikov :xx!:

 

Zahvali se Nebu, da se je to zgodilo sedaj, ne pa čet npr. 10 let, z dvema šoloobveznima otrokoma in stanovanjsko kredo za nadaljnih 20 let vnaprej

 

Začetna zaljubljenost, spolna strast je minila, usahnila, prava ljubezen pa se ni razvila (pa kaj). Morda je on čustveni invalid in nikoli ne bo zmožen razviti pravega ljubečega razmerja, vendar je tudi v tebi nekaj, kar te vleče v taka razmerja, h takim tipom. Morda pa je le spoznal, da to ni To in da ti nisi Tista. Ne vem, ga ne poznam, tako kot tebe ne. Zato je mal mimo, da ga kar takoj ozmerjam za bebca

 

MArko ti je dbbro napisal:

"Ne skrbi za prihodnost ali boš sama ali ne, ali boš imela otroke ali ne. Zgodilo se bo točno tisto, kar ti je namenjeno, točno tisto, kar je v trenutku zate najbolje. Mogoče se neka stvar zdaj zdi kot prekletstvo, a se bo kasneje izkazala za blagoslov.

 

Da zaključim: odmisli skrbi in se predaj toku življenja, pa bo vse lažje."

 

Prepusti se toku, ne upiraj se

[butl]

c kvadrat je a kvadrat plus b kvadrat. immer immer x!x

 

ljubavne boli nekdo reši tako...

 

Nima to veze z reševanjem ljubavne boli. To bo že rešila, tko al drgač, bo al pa ne.

 

Gre se za zakonitosti in mehanizme, po kterih se dogajajo odnosi in zakva glih taki in zakva zmerej enaki /če nč ne spremeniš/.

 

In to immer.

 

Da se ji ne bo ponovil.

[Mitra]

Cookie

 

Otroc, kreda...

Kar imaš še jeze v sebi, jo kr dej ven, sej bi men tud še kšna brca v rit prav pišla. Jest mam koj enga otroka, brez krede, pa še kar mislem da sem največji siromak na svetu, ker sem dovolila in še dopuščam, da sem doma v (nevarnem) varnem zavetju staršev.

Vse ima prednosti in slabosti.

Rekorder (kar se mene tiče), je Kaja. 4 otroke, nabila na kur.. vse, najela stanovanje, zmovzla desce (očete) na maksimum, sedaj je gospa.

 

Ne predstavljam si pa tebe, kako urediš vrtec, šolo, službo, varstvo, kredo, pravi čas kosilo.... Meni je to tuje. Svaka ti čast. Takim je kapo dol za dat.

[Cookie]

Cookie

 

Otroc, kreda...

Kar imaš še jeze v sebi, jo kr dej ven, sej bi men tud še kšna brca v rit prav pišla. Jest mam koj enga otroka, brez krede, pa še kar mislem da sem največji siromak na svetu, ker sem dovolila in še dopuščam, da sem doma v (nevarnem) varnem zavetju staršev.

Vse ima prednosti in slabosti.

Rekorder (kar se mene tiče), je Kaja. 4 otroke, nabila na kur.. vse, najela stanovanje, zmovzla desce (očete) na maksimum, sedaj je gospa.

 

Ne predstavljam si pa tebe, kako urediš vrtec, šolo, službo, varstvo, kredo, pravi čas kosilo.... Meni je to tuje. Svaka ti čast. Takim je kapo dol za dat.

tole je pa hjuuudž mizandstud

nisem poročena/ločena, nimam otrok/krede. Fala bogu

 

Tole o molži...sorči, se jst ne strinjam. Sm mela tako situacijo doma, pr starših, natančneje, pr mami. Pa mi ni ql, tko generalno gledano. Za tiste cajte pa...so bli drugačni časi kt danes, sam vseen. Jo razumem, zakaj je ravnala tako, kot je, sam osebno menim, da bi se dalo drugače. Upam pa, da mi ne bo nikoli treba tega dokazovati Ni to prijetna pot. :xx!:

 

Hotla sem povedat, da je bolje, da se je vodnarki77 zgodilo to sedaj, kot pa kasneje, z vso "dodatno opremo"

Bit z otroci doma pri starših...ma ne vem, če je to tako zelo slabo. Ni najboljše, je pa sigurno bolje, kot životariti nek v kletnem stanovanju, ti po cele dneve v službi, otroka pa vzgaja ulica z vsemi njihovimi "kralji" vred. Nenazadnje lahko lik očeta ravno tako dobro odigra stari oče (v smisli avtoritete, "trde" vzgoje, moškega vzornika...

[Cookie]

Jebemo Cookie, jaz ti bom en oltar postavila. Resno!!!

Ja, prav fizično zna boleti in to precej časa. Sčasoma pa je bolje. Hvala ne vem komu.

Ne malikuj! Nikoli in nikogar!!

[vodnarka77]

Najprej: Vau, čisto sem paf. Kako ste totalno prijazni in topli. Super ste, všeč ste mi. Prvič sem na kakršnemkoli forumu pustila kak oseben (pravzaprav skorajda intimen) post. Ne vem, zakaj sem se tako odločila, a ko zdaj berem za seboj, vidim, da se je kar zlil iz mene. Torej je bila odločitev prava.

 

@ unis: Se strinjam s teboj - boli, ker se nočem nehati oklepati. In res sem storila vse, kar sem lahko.

 

@ vranja: Sem že preiskovala spomine ... in ugotovila, da me je tako sesulo samo enkrat, ko mi je umrl eden od staršev. In mi je bilo potem še slabše. z ostalim se strinjam, res bo najbolje, če si ta čas zamislim kot neke vrste emocionalno-mentalno-seksualne toplice.

 

@ butl: Sem opazila, da si precej našpičen, zato me ne moti, če se ti zdi hecno. Kaj bi jim svetovala? Naj gredo v šolo ali si nakupijo knjige in se sami naučijo, pa še bolj zaleže. Sicer pa ti je že nimbus odgovoril to, kar bi ti jaz. ... Skrb, da se mi kaj takega lahko ponovi, pa je verjetno na mestu, butl.

 

@ artem: prijetno in lepo...

 

@ nimbus: carski odlomek!! hvala...

 

@ pika polonica & cookie: Ja, to je argument večine mojih prijateljev. Mislim le, da še nisem v fazi, ko bi lahko na razvoj dogodkov gledala z distanco. Se pa absolutno strinjam, da je bolje sedaj kot čez leto ali dve, po možnosti z malim, nič krivim otrokom. Kovčki še niso spakirani, bojda bodo kmalu. Vendar ne spi več "doma". In je precej lažje, ker mi ni treba več gledat. Poleg tega pa ja, si bo treba kmalu čestitat in malce praznovat, khm, spraznit glavo.

 

@ cookie: To, da je spoznal, da nisem Tista, je povsem legitimno. Mene je sesulo to, da je vseskozi razmerje čisto vse (res ne pretiravam) držal v sebi in nikoli ni imel jajc se soočit s tistim, kar ga je morilo. Ko je bilo preveč zanj, ko je pljusknilo čez rob (ergo: se je pojavila druga), pa se je umaknil in mi dokončno vzel pravico do tega, da karkoli storim. Pravico, ki mi je nikoli ni dal. Tako da je "bedak" morda na mestu... Čeprav ne podpiram zaničevanja nekdanjih partnerjev, razen, če so res totalni psihoti.

 

@ Mystica: Sčasoma, ja... Upam, da tisti urbani mit o tem, da prebolevanje traja toliko časa, kolikor je trajalo razmerje, ne drži. Matr.

[Cookie]

...@ cookie: To, da je spoznal, da nisem Tista, je povsem legitimno. Mene je sesulo to, da je vseskozi razmerje čisto vse (res ne pretiravam) držal v sebi in nikoli ni imel jajc se soočit s tistim, kar ga je morilo. Ko je bilo preveč zanj, ko je pljusknilo čez rob (ergo: se je pojavila druga), pa se je umaknil in mi dokončno vzel pravico do tega, da karkoli storim. Pravico, ki mi je nikoli ni dal. Tako da je "bedak" morda na mestu... Čeprav ne podpiram zaničevanja nekdanjih partnerjev, razen, če so res totalni psihoti.

...

"Povej mi s kom se družiš in povem ti, kdo si"

 

Dejstvo, da si se kar 2,5 let družila/oboževala/sexala z "bedakom", pove dosti o tebi. Ne toliko to, da je on bedak, kot toliko o tem, s kom se ti rada družiš, preživljaš svoj prosti čas...

 

nevertheless, privlačiš točno take ljudi, kot si sama (state of mind/heart/soul) in obenem točno take, od/ob katerih moraš (s)prejeti neko izkušnjo/e, lekcijo/e. Stvari se nam ne dogajao BZ, ker mamo slabo karmo ipd., ampak zato, da (nekaj) odvržemo, odložimo, preoblikujemo, prilagodimo, naučimo, sprejmemo, ponotranjimo, ..skratka, da živimo. Čas bo pokazal, v koliki meri si to (sedaj grozno, neprijetno) izkušnjo, izkoristila za svojo (spiritualno/duševno/psihično) rast. Kaj si se iz te izkušnje naučila? Kaj si iz te izkušnje potegnila koristnega, lepega zase in za svojo dušo?

 

Predvsem pa bo tvoje ravnanje/obnašanje/doživljanje/mišljenje (da ne napišem state of mind/heart/soul) odsevalo v napredku/statiki na tvoji Poti.

 

p.s.

ne vem, od kje tebi ideja, da ti je "pravico" odklonil, odvzel. Od tebe same je odvisno doživljanje, od tebe same je odvisno kaj boš storila sama. Lahko bentiš, preklinjaš, se smiliš sama sebi, ga zaničuješ...ampak s tem ne boš rešila nič. Nadziraš/kontroliraš lahko samo svoje odzive/doživljanje/mišljenje.

[vodnarka77]

@ Porny:

Ooo, ti si pa nesramen in zloben. Imaš že razlog. Morda se ti je zgodilo kaj podobnega in si poln sovraštva. Ni panike. Imaš pravico. Vseeno hvala! Četudi nisi razumel niti pike... Ampak tudi svinjanje lahko pomaga.

 

PS: Tvoj nick in pripadajoči slikici tvorijo zanimivo celoto. Koliko osebnosti pa imaš?

[vodnarka77]

@ Cookie:

To je ena prvih stvari, ki sem se jih vprašala. In je definitivno stvar, ki ji bo treba posvetiti precejšnjo pozornost. Materiala se je kljub relativno kratki vezi nabralo precej. Ne glede na to, za katero razmerje gre (ljubezensko, prijateljsko, družinsko), je njegovo usihanje ali anihilacija vedno znova major lekcija.

 

@ Porny:

 

No, vsaj malce si se sprostil... Si ti "temnolasec z modrimi očmi"?

[vodnarka77]

@ Porny:

Matr lepo pesniš... Potemtakem je bila vodnarka tista, ki te je tako prizadela, da jih (nas) ne maraš, ali se je le lepo rimalo rože-kože-lože-nože ?

[Alan_New]

Zakaj mora vsaka nova uporabnica s strtim srcem odpirati svojo temo?

 

"Moja žalost je najbolj žalostna..."

[xyz]

Zakaj mora vsaka nova uporabnica s strtim srcem odpirati svojo temo?

 

In ti ? Zakaj moraš vsakega, ki odpre novo temo, vprašati, če mora res odpirati novo temo ?

Čutiš utesnjenost tudi sicer, na splošno ? Ali le, ko se par kilobajtov novih informacij doda k starim ?

 

Kot jaz to vidim, kažeš s tem nespoštovanje do tega, ki odpre novo temo,

ker on tega očitno ni vreden.

 

Veš, tematsko je namreč precej nekompatibilno primerjati npr. žalost in primer osebe A

z žalostjo oz. primerom osebe B.

Človek se lahko v takšni temi izgubi, mnenja mnogih in teme (osebe A in osebe B )

se začnejo prepletati in nastane zmeda.

 

Povrhu tega pa se mi zdi nesmotrno, vlačiti posledično stare teme na dan, kar tako,

brez dejanskega zanimanja zanje.

 

Kot zaključek lahko dodam,

da v svetovnih forumih ne boš našel tovrstne paranoje, kar se ponavljajočih se tem tiče.

Ravno tega, ker je vsak primer primer zase.

 

Pa brez zamere,

XYZ

[Alan_New]

A spoštovanje pravil foruma je paranoja?

 

In lahko se čisto mirno primerja žalost osebe A z B in C in vse do neskončnosti. Bistvo problemo je vedno eno in isto, razlike so le v majhnih nepomembnih podrobnostih. Vsakdo misli, da ne njegovo trpljenje eno in edino in najbolj boleče -- a mora zato odpirati nove teme, da se mu vsi posvečajo?

 

Poznam primer vsaj enega foruma, kjer je totalna zmeda, ker ljudje za najbolj pogosta vprašanja odpirajo nove teme, namesto da bi premagali lenobo in uporabili iskalnik.

 

Nič ne merim.

 

Pa če te že zanima -- nobene utesnjenosti ne čutim.

[xyz]

A spoštovanje pravil foruma je paranoja?

 

Kot prvo, pravi pravilo, da ne odpiraj novih tem vsevprek,

kar se najverjetneje nanaša na možnost, da nekdo v 5ih minutah odpre 20 tem

in to počne dan za dnem. Tovrstne zadeve se namreč dogajajo.

Način, na katerega ti to pravilo razumeš, je le ENA možnost razumevanja,

katero pa ti skušaš prenesti na vse ostale.

 

In lahko se čisto mirno primerja žalost osebe A z B in C in vse do neskončnosti. Bistvo problemo je vedno eno in isto, razlike so le v majhnih nepomembnih podrobnostih. Vsakdo misli, da ne njegovo trpljenje eno in edino in najbolj boleče -- a mora zato odpirati nove teme, da se mu vsi posvečajo?

 

To je napaka v razmišljanju. NE obstaja namreč en recept za vse, NE obstaja merilo, po kateremu bi sodili žalost

NE obstaja enako izkušanje bolečine in NI dveh ljudi na svetu, ki bi eno besedo popolnoma isto razumela.

Zatorej se je TREBA posvečati VSAKEMU primeru posamično, če se primeru sploh posveča.

Sicer je bolje, da se primerom pozornost ne posveča, če se jih niti toliko ne spoštuje,

da bi se jih videlo kot individualne.

Če ti nočeš, da se ti kdo posveča, je tu vse lepo in prav,

če pa kdo drug hoče, da se mu posveča, je to njegova stvar

in je ni potrebno obsojati.

Poznam te miselne tokove, kjer se vse to definira kot "EGO", kot "SAMOPOMEMBNOST", kot "SMILJENJE SAMEMU SEBI",

kot "ZGOLJ ISKANJE POZORNOSTI",

a so ti tokovi žal prepogosto železen oklep za tiste, kateri ne premorejo kančka empatije.

[vodnarka77]

@ XYZ:

 

podpišem.

 

@ Alan_New:

 

Odpusti mi, saj ne vem, kaj delam.

 

[Mitra]

Joj kok ste smotani s tem zbadanjem.

 

Punca ima težave. Kdo med vami tega ni izkusil? No kdo?

Mislim da samo tisti v plenicah ne. Ne se delat norca, če negdo potrebuje pomoč (brco v rit), pomagajte.

Še kakšen link, potem bo vodnarka pretegnila.

Koliko tem odpre, je pa njena stvar. Važno da ji pomagamo.

 

Cookie, sem te vzela preveč osebno in sem ti že čestitala. Sory, bilo bi pa fenomenalno.