Občutek razširjene zavesti

[bojan25]

Ne vem koliko ljudi se je že srečalo s tem, a vsekakor bi bil vesel, da tisti, ki so imeli podobne izkušnje kot jaz, kaj napišejo.

 

Namreč pred leti sem imel kar močne depresije in poleg tega da nisem našel smisla prav v ničemer, me je moril še grozen občutek razširjene zavesti ali pa tudi izgubljanje lastnega jaza, identitete. Ko sem imel hude depresivne trenutke se mi je začelo dogajati, da se mi zavest širi na vse ljudi, npr: če sem stopil v trgovino sem razumel vse v stavbi, v vse sem se lahko vživel...v službi ravno tako, vživel sem se lahko v svoje sodelavce, šefa, stranke...občutek je grozljivo utesnjujoč saj misliš da so vsi jaz in jaz sem vsi...kot en velik gigantski organizem. Cel svet si ti. Nič ni zanimivo. Utesnjuje. S tem sem postal nekako čustveno otopel, zamrznjen...če me je nahrulil šef da kaj ne delam dobro mu nisem zameril, stvari nisem jemal osebno, nekako sem čutil njegovo jezo, vživel sem se vanj in je bilo nekako tako kot da bi nahrulil sam sebe...hkrati se je zgubljala moja osebnost in se nisem več postavljal zase ker se mi to ni zdelo potrebno saj stvari nisem jemal z osebnega vidika ampak kot opazovalec...vsi ljudje so mi bili zelo preveč blizu....občutek je blazno blazno zoprn in čutiš kot da obstajaš le ti in neživa stvarnost ki te obkroža....Zakaj do tega pride ne vem. Dejstvo je da se mi je to dogajalo le med depresijo.

 

Ko sem depresijo nekako prebrodil, se je začel vračati občutek lastne identitete, mojih osebnih lastnosti. Zopet sem začel gledati na svet s svoje perspektive, stvari sem zopet jemal zmerno osebno kot pač normalen človek deluje.

 

Zanima me ali so se komu pojavljali podobni občutki, ki so prestali ali prestajajo depresijo. Če je kdo doživljal kaj podobnega naj se razpiše. Lp

[unis]

Prav zdaj sem to doživel, ko sem tvoje sporočilo prebral.

 

Ta zanka se je spet ponovila in sedaj jaz pišem tebi.

 

Kako si?

 

Krasno, pogovarjam se sam s sabo.

[bojan25]

Prav zdaj sem to doživel, ko sem tvoje sporočilo prebral.

 

Ta zanka se je spet ponovila in sedaj jaz pišem tebi.

 

Kako si?

 

Krasno, pogovarjam se sam s sabo.

 

 

 

 

Duhovito. Skoraj bi me razgnalo na kvarke.

[unis]

AAAA, o tem je govora. O tem pa imam nekaj informacij, ki sem jih prejel skozi knjige o mučenju in načinih spreminjanja zaznavanja sveta za ustvaritev bojnih strojev etc..

 

Človek ima takoimenovani zunanji in notranji svet.Pod zunanji svet bi šteli to "objektivno" resničnost, kjer se sedaj nahajamo, in "notranji" svet, ki je poln lastnih občutij in lastnih interpretacij zunanjih dražljajev.

 

Ob tem jim je znano tudi dejstvo, da človeško telo pri hudih zlorabah samo sebe depresonalizira.Npr. Če je fizična bolečina tako močna, da oseba lahko pade v komo.Se pravi, da je telo po naravni poti zavarovalo samo sebe v "umik".Možno je, namigujejo, da so tudi to preizkušali v koncentracijskih taboriščih, če spraviš človeka v takšno fizično oz. psihično stanje bolečine, se "jedro" zavedanja človeka RAZCEPI! Um gleda na telo iz drugačne perspektive, kot da se njemu to ne dogaja.

S pomočjo hipnoze lahko tako osebnost človeka razbijejo na poljubne dele, ki jim rečejo alterji. Tako se ustvari več osebnosti po domače.

Kdor mi ne verjame ali misli, da so informacije lažne, se lahko pozanima o monarhovih otrocih

[mgd]

bojan25, zanimiv je slišat da je tebe tako stanje utesnjevalo, ker določeni pa se tako stanje prav trudijo doseči.

 

če si pogojen z materialnim jazom, te bo slej k prej začelo utesnjevat in ti bo tvoje zgoraj opisano stanje kot neke vrste oddih, a slej k prej ti bo to ne-materialno, ne-osebno stanje, ki si ga opisoval tudi postalo utesnjujoče in ti bo stanje materialne osebnosti kot neke vrste oddih. tako nenehno ciklično prehajaš iz enega v drugega, a prave in trajne izpolnitve ni ne v enem in drugem. še sreča, da se je v tej dobi, na tej zemlji pojavil sam Bog, v svoji najbolj milostni obliki, v razpoloženju svojega najintimnejšega sluge, da bi nas vse prebudil v ljubezen do Njega

 

Nitai Gouranga.

[mayan]

Rekla bi, da mi je ful ok da je bojan25 odprl tole temo in tako simpl opisal to stanje, prav tako ti. Sama sem šla skozi to (čeprav vsak za nijanso drugače) in se še kdaj znajdem v taki stiski, vendar tudi manj, ni več tako okupirajoče, saj sem prav tako dobila smisel svojega jaza nazaj, vmes sem skoraj popolnoma oglušela zarad vsega slišanega, ker sem vse slšala od daleč ali od blizu misli ljudi in vztrajno prevzemala držo, da ne govorijo o meni; medtem sem bila konstantno v stanju zaprepaščenosti in nekega pasivnega čudenja, da govorijo prav o meni, vendar me hvala bogu ne vidijo.. Sem spoznala tudi enih par ljudi, ki sem jim to omenila, in se jim ta psihološki fenomen ne zdi nič čudnega.. Po moje tako stanje vzdržujemo s strahom. In dopuščamo z neaktivnostjo. Ti si tako lepo zaključila s retoričnim vprašanjem, česa te je sploh strah? To se tudi jaz sprašujem..

[FixMinze]

temu bi težko rekel občutek razširjene zavesti v tistem primernem pomenu besede. bi rekel, da bi tak občutek moral poleg občutenja in zavedanja enosti in povezanosti z vsem vsebovati tudi mir in stabilnost in ne tisto kar je zgoraj opisano

 

 

gre zato, da si prevzel neke vrste empatijo v slabem pomenu besede za kar lahko samo predvidevam, da je kriva struktura inferiornosti torej manjvrednosti proti drugim. mogoče se ti ta inferiornost odvija tako, da vsak svoj manjko izenačiš z manjki drugih, kar je seveda napačno. na tak način izgubiš možnost izvajanja osebne pravice, katera je ponavadi izgrajena iz nekih splošnih družbenih moralnih pravil . vendar, če tega ne upoštevaš se dokaj hitro znajdeš v situaciji kjer imaš nekomu pravico ( ne po osebnem pač pa po mnenju družbe ) se postaviti po robu.

 

vsi imamo pluse in minuse in zaradi osebnih minusov ni smiselno se vsakič umaknit stran. moraš pač met ravnotežje . torej bojan maš super šanso do ostaneš v stanju empatije vendar z boljšo osebno pozicijo, ki pa si jo boš najlažje izdelal tako, da se boš izobrazil o skrivnostih naše človeške psihe. tko boš vidu, da ljudje majo bolj ali manj probleme, ki pa jih radi zakrivajo s problemi drugih ali pa z majhnimi osebnimi lažmi. malo je čistih ljudi na tem svetu. počutit se slabšega zaradi tega ni primerno. enačenje lastnih manjkov s tujimi pa prav tako lahko uporabljaš na primeren ali neprimeren način. če karikiram je tako, da v temi se prižgana luč dobro in daleč vidi vprašanje je le, če se ta luč zaveda, da je luč....

 

 

 

 

glede drugih stvari spadajo na področje paranoje in napačnih logičnih struktur ter idej

ljudje vidijo, ljudje slišijo, ljudje poslušajo, bulijo - ljudje si mislijo svoje vsak v svoji glavi in vsak sam zase, tko je takšna je njihova pravica, vsak lahko izvira samo iz tega kar ima in ne iz tega kar imaš ti.

 

in, če kdo ne želi biti zgolj bitke za golo preživetje kot večina počne potlej je potrebno uporabit druga orodja našega uma, kot so; volja, moč, vera, intelekt, razumevanje, skromnost, pogum itd...

 

bit povprečen je precej lahko za nekatere precej preveč lahko, da bi to sploh lahko bili, ko pač vidiš kako in kaj in zakaj je stanje povprečnega potem pač tam avtomatsko ne moreš več eksistirati in moraš prilagodit taktiko, logiko, način razmišljanja. razmišljam o bogu. pravijo, zakaj bog ne pomaga nam revežem, zakaj dovoli to nesrečo na svetu. kako je potem lahko vsemogočen in večen. poglej miška; vesolje je za nas večno, neskončno pa dandanes vemo, da je končno. enako je z bogom. bog je končen. vendar za naš plehek um je večen, neskončen in vsemogočen. vendar, če bi bog želel pomagati nam - torej resnično pomagati bi moral postati eden izmed nas in takrat nebi več bil bog, ker bi se porazgubil in razmazal po naših motnih neurejenih zmedenih mislih. zato miška mala, nas samo opazuje in sije nad nas, ter čaka.....

 

in če je tako z bogom, kako naj bo s človekom drugače. kako se lahko človek urejenih in polnih misli druži s praznimi plehkimi ljudmi, ki jim je glavna ideja v dnevu flaša pira. ne more. prej ali slej bo postal eden od njih ali pa bo šel svojo pot.

[xyz]

Mehanizem, katerega namen je ohranjati individualnost

oz. vsaj predstavo o individualnosti.

 

Strah pred izgube identitete ? Pred izgubo individualnosti ?

Verjetno niti ne strah, temveč enostavno opažanje omenjenega mehanizma...

tako nekako vidim ta fenomen sam.

 

Zanimiva je tista izjava iz ved: "Isto in hrati različno." ...za možgane očitno nekakšen paradoks.

 

Eno je videnje, nekaj drugega pa, kako ti na to videnje reagiraš.

[Guest VilaSonca]

par pirov ... pa se mi zavest razlije čez meje.

[FixMinze]

ma dej mantis ti sanjaš. na podlagi moje izjave si skozi svoj izometričen razum ustvarila sliko o meni in mi tle zej pridigaš o Bogu medtem, ko te že z samo idejo končnosti boga ogrožam : D

ti misliš, da kej veš o bogu, ki maš črno luknjo neizpolnjenosti v glavi, ko bolj sanjaš o bogu kot pa ga čutiš

 

s tem se samo oklepaš lastne bednosti namesto,da bi jo izpustila

verjamem, da niti nisi probala boga poiskat ampak se lepo zaletavaš v lastno predstavo o njem, skozi katero se vedno znova in znova odbijaš v svet in srečuješ vedno z istimi ljudmi skozi katere sije tisto pod kar si ti interpretiraš boga zatem pa si vzameš pravico pisat o bogu kot končnem univerzalnem spoznanju ( ja svašta ) , pa ven iz tega začaranega kroga ne moreš - pa mi reci, da ni tako.

 

če ni, potem sta z bogom eno in res ne vem kaj počneš na tem forumu in prav tako ne vem od kje tvoje težave v življenju ?

bog je končen in konec njegove roke se zliva z večno praznino odsotnosti vsega

 

preden spet prdneš - se vsaj vprašaj zakaj ta odsotnost vsega sploh obstaja ?

bog brez lastne končnosti niti ni sposoben prepoznat lastne skromnosti, nežnosti itd. - kako ti ni jasno, da to vse izhaja iz končnosti boga.

 

najbolj ranjeno in prestrašeno jagnje na vrhu gore sredi nevihte kriči - bog je večen in neskončen -> ostali v koči pijemo čaj

 

 

Veš kaj človek potrebuje mnogo bolj kot boga ? en konkreten pregled sebe in svojega doživljanja na takšen ali drugačen način. Bog bo potem sam sledil ga ne bo potrebno iskati niti ga braniti pred končnostjo. Zadnjič sem uštopal enga teologa, ki dela zaključek študija. In je reku, da najbolj je zanimivo s kako željo in navdušenjem se nabijejo v učilnico in poslušajo predavanje o psihoterapiji. Kako so ljudje, ki se upajo dokopat do svojih vzrokov, spoznat teh posledice - spoznat še en del sebe - kako so bolj srečni, bolj svobodni. Torej so potemtakem bolj z bogom ?

 

 

Kopanje v navidezni božji reki pa ni pomagalo še nikomur. Brez muje se še čevelj ne obuje, pa četudi bi to včasih mogu sebi na čelo nalepiti.

 

 

P.S; precej karikiram tako, da ni treba osebno jemat

P.S2;tko kot včeraj na trenjih - vso odgovornost za vzgojo je potrebno prenesti na medijie - TV, radijo, internet itd. medtem, ko staršem ni treba nič narediti, medtem, ko naj bi njihova vzgojiteljska vloga bila predana medijem - torej Bogu - tisti pes, ki na takem koncu koplje za kostjo najde tam le drek

[FixMinze]

.

[Ksenia]

sama imam drugačna občutja povezanosti, po prehojenih km ko um pravi ne grem se več, noge pa stopajo trden korak naprej, ko je pred teboj še en hrib, en vzpon, pa spust, pa vzpon, ko prideš na vrh naslednjega vzpona - se ti kar naenkrat pogled ustavi na okolici, na drugačen način... lepota, večnost, občutek sreče, počutiš se eno z okolico, preplavi te občutek, da si eno z vsem okrog tebe... no tko jaz zaznavam tole... verjetno občutim čisto kaj drugega kot opisujete tule, ampak občutek je, da sem eno z vsem okrog sebe

[mayan]

Uf, kuvrtat, pronicljivo tole. Upam, da veš, da si to sebi v špegl pisal.. Razen o tistem, ki si ga spoznal. No, tole je pa meni bolj znano... Zakaj gremo kam. Ni nujno vedno tako, da bi sami bili ne zmožni prav tistega.. Pa vendar.. Tudi Drnovšek je ob koncu prebolevanja svoje bolezni priznal uradno medicino kot najbolj kompetentno, četudi je vmes dve knjigi o ne tem napisal.. Gre za vzporednost, ki jo počnemo, da se sploh lahko udejanji resnično za nas..

[FixMinze]

sebi v špegel ?, i don't think so, ker nisem jaz tisti, ki opleta z univerzalno razlago o bogu in druge postavlja na slabi ali dobri breg, pa še kam drugam tud - ane

res, rajše se vprašaj od kje tebi bog preden s špegli opletaš, ki so pa itak najbolj zlorabljena funkcija v naši družbi

 

 

jaz pa v svoji podobi ne morem bit ne ateist niti ne vernik, če sem eno ali drugo sem že ravno tako omejen kot zvezan bolnik umobolnici

zatorej jaz lahko prosto preskakujem med idejo o končnosti ali neskončnosti od boga, kar pa zate ravno trdit nebi mogu

lahk tud o seb pišem in sem kjer si ti al pa kjer sem jaz lahko zamenjava vloge, lahko jaz vzamem tretjo vlogo ti ono in on mojo, tisti pa tvojo. pa ne jaz in ne ti od tega ne bova imela nič

zatorej plis ne mi s špegli....

 

 

bog bo pa takrat, ko ne bo več besed o bogu prej pa sigurno ne -prej bodo le približki

če mi zamerš, ker sem opravil s polaganjem povštrov pod glavo takim, ki bi jih mogu v rit nabrcat - jah tud prov

v medvedjih uslugah jaz ljubezni pač ne vidim

 

take stvari so v resnici funkcija samopomilovanja, zapomni to - in ne ljubezni

če je kdo sposoben vidit kako človeka usmert mu takega strupa sigurno ne bo dajal

 

zanimivo pa tisto o vzporednosti - kjer je končnost je torej tudi večnost : D zakaj torej se kregat o bogu - shut up! : )

itak tle noben nima blage

če bi rad imel, če misli, da ima, če čuti, da ima - še ne pomeni, da res ima !

 

in če še vedno trdi, da ima, mi prosim odgovori - zakaj za vraga debatiraš z mano

[xyz]

jaz pa v svoji podobi ne morem bit ne ateist niti ne vernik, če sem eno ali drugo sem že ravno tako omejen kot zvezan bolnik umobolnici

zatorej jaz lahko prosto preskakujem med idejo o končnosti ali neskončnosti od boga

 

Ravno to je dober primer razlike med filozofijo in vero.

Filozofija ohranja z mislijo distanco,

med tem, ko se vera na neko misel navezuje.

 

Mislim pa, da je v Bojanovem primeru popolnoma vseeno,

če gre za boga ali ne.

Gre bolj za sam občutek enosti oz. bolje rečeno; neobčutek jaza.

Hecno je to, da mnogi ravno to stanje poiskušajo doseči, pa ga ne,

med tem, ko ga nekateri dosežejo, pa na to izkušnjo (še) niso pripravljeni.

[doorwoman.p]

To je zanimivo.. XYZ

 

drugače pa temu ne bi rekla občutek razširjene zavesti.. bolj usmerjena pozornost izven sebe. Ti sam si zavest in to je bistven del, ki tukaj manjka, da bi prišlo do razširjene zavesti.. če ne si samo opazovalec, ki se izgublja med ljudmi in sčasoma izgubi tudi del svojega čustvenega sveta.. če ne ves svoj čustven svet.

 

potem pa ga naenkrat šokira, ko se delček njegovega čustvenega sveta pojavi, pa ga ne pozna.

 

če se že pogovarjamo o zavesti.. kaj sploh je razširjena zavest? zavest, ki se malo razširi? saj se širi kar naprej..

[xyz]

tu imaš seveda prav, Doorwoman... na sam izraz sem pozabil. Je verjetno bolj ponesrečen sam zase,

jaz sem iz Bojanega opisa dobil določen vtis in moje poprejšnje pisanje je bilo s tem vtisom povezano.

 

Kot prvo bi se pa vprašal, kaj je sploh zavest ?

In kakšne so njene lastnosti ?

 

Nekako je za zavest potrebno (vsaj) dvoje: zavedajočega se in tega, česar se (zavedajoči se) zaveda.

Tvoja zavest je stik med teboj in svetom. Iz tega bi bilo sklepati, da obstaja med teboj in svetom, katerega se zavedaš, nekakšna meja.

"Širjenje" zavesti bi imelo torej (morda) nekaj opraviti s to (navidezno?) mejo oz. spremembo te meje oz. nje razblinjanjem...

[xyz]

*

 

Aja, še to.

Opisovati zavest je težavno.

Da bi jasno opisali, kaj zavest je, bi se morali nahajati zunaj le-te,

kar pa je spet težko verjetno, saj je ravno zavest ta, ki opisuje.

[doorwoman.p]

*

 

Aja, še to.

Opisovati zavest je težavno.

Da bi jasno opisali, kaj zavest je, bi se morali nahajati zunaj le-te,

kar pa je spet težko verjetno, saj je ravno zavest ta, ki opisuje.

 

[xyz]

Ker imas sebe za pametnejsega od apostolov in drugih in si se pac oprl nase, na svoj cloveski razum. Ne pa na njihove zapise, saj

so le-ti lahko bili tudi navadne blodnje. Lahko da so bile res blodnje in imas ti prav.

Nisi sicer nic vprasal, ampak tu razvijam svojo misel dalje :

Lahko pa tudi NE. Kako pa ves.

NI dokaza niti da so bile le BLODNJE

niti da so BOZJE SPOROCILO.

 

Zanimiv odsek. Pošteno rečeno. Pustimo prostoru prostor ; )

 

...in noči njeno lahkost.

 

NI dobro kvarno vplivati na tiste, ki rabo tolazbo in upanje. In se bom oglasila vedno, ko bom videla, da kdo propagira slab vpliv. Pa cetudi me kdo od tebi podobnih, zatre, da nimam prav.

 

Je spet nekdo kvarno vplival ? Škoda, da sem zamudil.

 

: )

[FixMinze]

lej, če grem na začetek

 

ti ne razumeš kaj pomeni - bog je končen

sploh se očitno te ideje bojiš, sploh te debate nebi imela, če bi vedela kaj se za tem konceptom skriva

niti te nebi ogrožala

 

in pa jaz, da komu kaj jemljem

: D

seveda tebi jemljem tvoje plehko prepričanje itak ne gre za bojana ampak zate

zakaj plehko - ker jaz več moči kot za ob plehke stvari se obregnit nimam, sicer pa domin podirat ni tko težko

bojan tud ni spraševal o bogu

mej svoj prav, briga me

 

 

in to kar je spraševal to sem mu tud odgovoril

FANT, YOU ARE DOING IT WRONG !!!!!!!!!

človek se lahko razširi na milijon različnih načinov, zakaj izbirat izmed kopice najslabših ?

fant vzemi knjige v roko in se izobrazi - spoštuj svoj um in razum, uporabi ga, aktiviraj, bodi kreativen

počneš to kar si v dane trenutku najbolj sposoben vendar vedno pričakuj od sebe kanček več kot počneš v danem trenutku

če česa ne zmoreš, tudi prav, nič narobe, ampak vedno pričakuj KNAČEK več od sebe - to zmore prav vsak

 

nekateri tle pišejo o tistem kar si nekateri prizadevajo dosešt pa ne dosežejo

doseganje tega na tak način je napačno

človek mora biti sposoben prosto prehajat iz stanja individualnosti v stanje odsotnosti tega in nazaj v individualnost

zato je pred tem bolj pomembno imet izdelan idejni načrt osebnih želja, ker so le te bistvo posameznika

šele potem, ko dobro stojiš na tleh šele potem, se pa razlivaj

 

v nasprotnem primeru te ne čaka nič dobrega, verjemi tistim, ki so to probali, ni treba, da to probaš sam

lahk ti povem, da te tam ne čaka nič drugega kot telesna in čustvena bolečina

zato raje stopi na levo stran po drugi potki in spoznaj sebe in tako tudi življenje, ti bo lepše, ko se boš razlival v spoznanju

[FixMinze]

In samo zaradi tvojega izhajanja bozjega "trajanja" iz svojega uma si ti njega videl kot koncnega. Ker mi nekaj ne razumemo, verjames, da tud za boga velja.

Ne vem kako to zgleda toreticno, toda v praksi nekaj, kar je koncno, časno, ne more bit trajno.

Zdaj pa jaz pritiskam nate, kajne. To pa zato, ker privoscim najboljse.

 

: D prej kot, da pritiskaš bi rekel ,da ponavljaš moje besede. bog je za nas neskončen, nedojemljiv, vsemogočen, večen itd....

sam zase pa je končen, zato tudi bog počiva v odsotnosti vsega in odsotnost vsega sigurno je

 

ampak to je zate zgleda že pretežko....

[xyz]

nekateri tle pišejo o tistem kar si nekateri prizadevajo dosešt pa ne dosežejo

doseganje tega na tak način je napačno

človek mora biti sposoben prosto prehajat iz stanja individualnosti v stanje odsotnosti tega in nazaj v individualnost

zato je pred tem bolj pomembno imet izdelan idejni načrt osebnih želja, ker so le te bistvo posameznika

šele potem, ko dobro stojiš na tleh šele potem, se pa razlivaj

 

v nasprotnem primeru te ne čaka nič dobrega, verjemi tistim, ki so to probali, ni treba, da to probaš sam

lahk ti povem, da te tam ne čaka nič drugega kot telesna in čustvena bolečina

zato raje stopi na levo stran po drugi potki in spoznaj sebe in tako tudi življenje, ti bo lepše, ko se boš razlival v spoznanju

 

Poimenuj storilca po imenu ; )

 

Bolečina, ker še vedno obstaja odpor in zaradi tega odpora tudi ni govora o dosegu (ne doseganju) omenjenega stanja.

Je zgolj neposredna bližina in zadnja meja, katere se mehanizem za ohranitev individualnosti oklepa.

 

Reči, naj nekdo tega ne poiskusi, je žal odvečno, ker je trik tovrstnih fenomenov ravno ta, da se manifestirajo nepovabljeno.

"Prizadeti" jih ne namerava, pogosto ni niti slišal za kaj takega, niti si je česa takega zaželel. Pa se vseeno zgodi; hoče/noče.

[_marko_]

Gre za zdravstevno stanje in ne za duhovni pojav, kot je bilo že lepo povedano.

 

Prepričan sem, da bi ob duhovnem razsvetljenju začutil ravno nasprotno, da si na celem svetu sam, le ti in tvoj um. Temu se da lepo približati z meditacijo, globje kot si, bolj doživiš to, da je svet okrog tebe iluzija in da sploh ni pomemben, pomembna je tvoja globja zavest, ki se niti ne nahaja v tem materialnem kaosu. Ta občutek ni strašljiv in samoten, nasprotno, je lep, miren in spokojen. V Budizmu mu pravijo Nirvana, drugje razsvetljenje pa še cel kup izrazov obstaja zanj. Po takšnem doživetju se NE BOŠ vrnil v prvotno stanje zavesti, ampak boš za vedno spremenil svojo osebnost. Povratka ni in ko enkrat to doživiš si ga niti ne želiš.

 

Tvoje stanje je bilo popolnoma zdravstvene narave. Če si rad razlagaš to z energijami in podobnim, pa lahko pomisliš, da si bil pod vplivom negativnih sil. Depresija in ostale duševne bolezni so direkten napad na tvojo zavest, ki se počasi začne utapljati in oddtava stran, ter se izgublja v blodnih mislih. Tvoj cilj pa bi moral biti ravno nasproten - ponovno vzpostaviti stik s svojo globino, jazem, zavestjo, se jo zavedati in uporabljati.

 

Meditacija pomaga. Poskusi

[xyz]

Če si rad razlagaš to z energijami in podobnim, pa lahko pomisliš, da si bil pod vplivom negativnih sil. Depresija in ostale duševne bolezni so direkten napad na tvojo zavest, ki se počasi začne utapljati in oddtava stran, ter se izgublja v blodnih mislih.

 

Kakšen napad ? Kakšne negativne sile ?