ZDRAVLJENJE Z BESEDAMI

[Robert Lisac]

Predstavljajte si, kako bi bilo, ce bi s pestmi udrihali vsak dan po svojih najblizjih doma ali pa, kako bi bilo, ce bi brcali svoje sodelavce, znance ali prijatelje. Zdaj si pa zamislite, kako bi bilo, ce svoje najblizje pobozate, jim s svojimi rokami zmasirate vrat ali jim pokazete s prstom smer, kam naj se podajo, da jim bo se lepse. Predstavljajte si, da se z neko osebo znajdete pred oviro, ki jo vi znate z lahkoto preplezati. Clovek, ki je z vami, pa niti pod razno ne ve, kako bi to oviro premagal. Ali ga boste zaradi tega udarili nekajkrat v glavo in nato se v trebuh ali mu boste pomagali preplezati to oviro?

 

Tako, kot lahko z vsakim gibom izbiramo med dobrim in slabim dejanjem, med dobrimi in slabimi posledicami, tako je tudi z besedami, ki jih vsak dan izustimo. Z gibom lahko nekomu ponudim sproscujoco masazo, s prstom mu lahko pokazem pravo pot, ali pa mu pomagam, da lahko prepleza neko oviro. Prav tako je z besedami.

 

Besede lahko prijetno masirajo, vzpodbujajo, pomagajo, lahko pa tudi ranijo, prizadenejo, onemogocijo, zatrejo, jemljejo pogum in unicijo se zadnjo iskrico samozavesti v cloveku. Ni vseeno, ali otroka nezno pobozamo po laseh, ali ga udarimo s pestjo naravnost v obraz in ni vseeno, ali ga z besedami pohvalimo, ali ga okaramo zato, da dokazemo svojo »moc«. Ni vseeno, ali nekomu opisemo z besedami pot, ki jo zeli prehoditi, mu povemo, kje so dolocene pasti in kako jih naj premaga, ali mu povemo naravnost v obraz, da taksnega podviga ni sposoben. Cutite, kako razlicen je lahko naboj v posameznih besedah in stavkih, ki jih vsak dan slisimo in izustimo?

 

Tako, kot vsak dan izbiramo v druzbi primerne gibe, da nikogar ne bi po nepotrebnem poskodovali, tako bi morali tudi izbirati svoje besede, ko se pogovarjamo s svojim partnerjem, s svojimi nadrejenimi ali podrejenimi, s svojimi prijatelji in znanci. Ce cloveka fizicno pretepejo, so posledice taksnega boja vidne, saj polomljenega nosu ni tezko prepoznati, prav tako ni mogoce spregledati pocene arkade ali zlomljene noge. Vse to je vidno. Posledice besednega nasilja navzven niso vidne, pa vendar povzrocijo tudi napacno izbrane besede nevidne rane, ki pecejo vcasih se bolj kot prava rana.

 

Ali lahko nekoga brcnemo v goleno in mu potem sveto zatrjujemo, da ga pa res nismo zeleli udariti? To bi bilo nesmiselno pocetje, ker vemo, da je ukaz za brco prisel iz mozganov nasilneza. Ravno tako absurdno se je opravicevati po valu grdih besed, po valu najslabsih zelja v kombinaciji z zaljivkami, da teh besed pa res nismo zeleli izustiti. Ali niso prav nasi mozgani izbirali teh grdih besed, zaljivk, besed, ki so imele namen sogovornika potlaciti, uniciti in poteptati?

 

Ali niso bili nasi mozgani tisti, ki so dajali zavestno impulze, da so se premikale nase ustnice in nas jezik? Ali nismo mi tisti, ki odgovarjamo za svoje mozgane in s tem za svoje ustnice in jezik? Ze od nekdaj obstajajo ljudje, ki so dobesedno sposobni zdraviti z besedami. Taksni ljudje obstajajo ze od pradavnine.

 

Vcasih so bili to vraci, samani, modreci, danes pa so to lahko psihologi, dobri prijatelji ali pa tudi zivljenjski svetovalci. Neverjetno je, kako lahko ti ljudje z izbranimi drugim v pogovoru vlijejo pogum, ko jim dajejo cisto natancna navodila, kaj je cloveku v stiski potrebno narediti, da se lahko ze dolgo, sicer nevidna, vendar odprta, rana koncno zaceli. Se vec, cloveku tudi povejo, kako se lahko v bodoce izogne ostrim besedam drugih in jih nevtralizira ali celo iz »besednega metka« sogovornika naredi vrtnico. Taksno zdravljenje z besedami zahteva vecletno prakso, ogromno znanja na podrocju cloveske narave in seveda veliko izkusenj, predvsem pa neverjetno sposobnost empatije.

 

Ni veliko ljudi, ki so sposobni zdraviti z besedami! Res pa je tudi, da se lahko vsak od nas zdaj in tukaj odloci ali bo s svojimi besedami rezal, vrtal, klal, slepo udrihal naokoli ali pa bo raje bozal, kazal pot, masiral, pomagal, se nezno in vzpodbudno dotikal sebe in drugih. V Sloveniji obstaja bogata duhovna tradicija, ki je ucila, in se uci, pravo poslusanje socloveka, ne samo z usesi, tudi s srcem. Tudi zdravljenje z besedo je prastaro duhovno znanje, ki so ga obvladovali ze nasi predniki. Danes to tradicijo nadaljujejo ljudje, ki jim ni vseeno, ali iz njihovih ust letijo nozi, sekire in metki, ali zdravilo, zamet in soncni zarki.

 

============================

http://www.robertlisac.com

============================

[free]

jap.. strinjam. veliko se imamo se nauciti!

[Mitra]

Sej je vse to zelo zanimivo, ampak pogrešam Tantro. Ta je znav dodat kšno močno.

A ga je kdo kej srečov. Manjka kšna krepka. Ker je zmer imu pametne, klub moji začetni upornosti.

[Robert Lisac]

FREE, se strinjam. Pregovor pravi: Udarec seže do kože, beseda pa do kosti. Gre se mi samo za to, da bi ljudje reagirali situaciji primerno. Ni mi všeč, kar zadnje čase dokaj pogosto opažam na delovnih mestih, v vrtcih, po šolah in v nekaterih družinah, kjer se sploh ne trudijo več izbirati primernih besed glede na situacijo.

 

================================================================

http://www.robertlisac.com - postavljanje mej v medsebojnih odnosih v rubriki FAQ

================================================================

[Marsa]

Fajn tema.

 

se strinjam.

ceprav osebno pa tud mislim, da je kaka klofuta (v obliki besed) tudi kdaj dobrodosla.

Ni da bi kar ujchkal pa bozhal pa gladil skoz.

[Robert Lisac]

Marsa, se strinjam. Če kdo meče nate atomsko bombo, se res ni smiselno braniti s fračo ;-). Ja, seveda je potrebno kdaj prisoliti komu tudi verbalno klofuto. Problem se mi zdijo pač tisti posamezniki, ki takšne verbalne klofute delijo ves čas, ne glede na situacijo, ki morda zahteva povsem drugačen pristop, drugačne besede.

 

================================================================

http://www.robertlisac.com - postavljanje mej v medsebojnih odnosih v rubriki FAQ

================================================================

Popravljeno 8. maj 2008 -> Robert Lisac

[butl]

Fajn tema.

 

se strinjam.

ceprav osebno pa tud mislim, da je kaka klofuta (v obliki besed) tudi kdaj dobrodosla.

Ni da bi kar ujchkal pa bozhal pa gladil skoz.

 

Mislm, zakaj se komunikacija brez nasilja smatra kt ujčkanje. Kt nekej slabga?

Že Nimbus je zadnjič v eni drugi temi odsotnost nasilja enačil z ujčkanjem, gladenjem...s permisivnostjo.

 

???

 

Ujčkanje, gladenje, zavijanje v vato, brezhrbteničnost...je glih tko nasilje /s še hujšimi posledicami/ in nima ama blage veze z odgovorno, nenasilno komunikacijo /vzgojo, odnosom/.

 

butl

[Marsa]

Mislm, zakaj se komunikacija brez nasilja smatra kt ujčkanje. Kt nekej slabga?

Že Nimbus je zadnjič v eni drugi temi odsotnost nasilja enačil z ujčkanjem, gladenjem...s permisivnostjo.

 

???

 

Ujčkanje, gladenje, zavijanje v vato, brezhrbteničnost...je glih tko nasilje /s še hujšimi posledicami/ in nima ama blage veze z odgovorno, nenasilno komunikacijo /vzgojo, odnosom/.

 

butl

sej ne ves, kako sem mislila oz. nic ne pravim in tudi nikjer ne pise, da je ne-ujckanje nasilna komunikacija.

skratka, mal si obrnil.

nenasilna komunikacija je lohk blaga, masira, a ne bozha brez veze sam po povrsini, brez filinga pravega (ker ce ga mas, mors bl ornk prtisnt, ce ne se sam mal bozhamo).

si bil kdaj na masazi?

jaz sem bla sam 1x - vse me je bolelo!!

pa me je nekdo ljubece in blago in pristno in zdravilno masiral.

pa je blo men skor agresivno.

(nisem pa nisem hotla, se upirala, se mi je zdel, da je masaza zelo osebna in na nek nacin tudi eroticna, v bistvu - tok enga stika totalnega s kozho!! a sem potem, po masazi, rekla: tole pa ni blo niti mal eroticno. )

 

eni so mehki v besedah, eni so oshtri, eni smo vmes....

 

pac ne ujckam.

kaj mislim sama s tem?

da ce nekoga poslusam daljse obdobje jamrat o ISTEM, mu ne recem, bogi in ga ne gladim (=ne ujckam), pac pa recem: zberi se, sej zmores, just do it in podobno - torej to je zate brca v rit oz. nasilno.

kar pa ne pomeni, da je to dejansko blo - povedano z besedami - agresivno.

 

Just do it!

je tle kaj agresivnega?

mogoc se komu zdi, sam men je edina mozna *resitev*.

 

skratka, ce bom prisla k tebi po pomoc, mi jo dej, pomagaj mi provajdat resitev, ne pa dodat tezhe moji tezavi - s pretiranim ujckanjem.

kajti v tem primeru se nic ne naucim. samo se dalje "imam vso pravico", da se pritozujem, sem zrtev etc.

[Marsa]

Zanimivo

In tako razmislja clovek, ki ima na svoji spletni strani brezplacno e- knjigo Free fight, najhujsi sport vseh casov, golo mlatenje brez pravil za dosego premaganja nasprotnika do nemoci, kjer je dovoljeno zadajanje kakrsnihkoli telesnih bolecin.

 

Tako da, ocitno na racun totalnosti v enem (fizicnem) podrocju, odvzemas nasilnost v drugem (psiholoskem) podrocju ... da dobis pravo ravnovesje, oz da se nardi izravnava ...

nisem sla pogledat (k nimam te 'vohunske' zilce tko k ti ) in ne vem kaj dost o tem.

Morda imas prav, da ima zvezo.

No men se pa zdi da je to ena fajn tema, ki jo je nekdo odprl in ma fajn pointe.

no kot receno, morda imas prav.

samo se da tu tud malo zafilozofirat...

ce bos namrec mislil in se izrazal blago in lepo, tud v boju morda ne bos tok srdit.

en k je pa ves zivcen, skoz v nizki prezhi, stresa jezo v obliki besed itd., bo pa tud hitrejs na gobec koga.

[butl]

Prou, pol bi blo dobr, da najprej se pojmi razjasnijo in k je Robert avtor te teme in k omenja marsikej, bi blo dobr tud, da razloži, kva je mislu z ujčkanjem, klofutami, nasiljem, nenasiljem, pa tko. Da k se omenja en pojem, da se približno ve njegov pomen.

 

[Robert Lisac]

Mantis, lepo pozdravljena!

 

Pises: ...in tako razmislja clovek, ki ima na svoji spletni strani brezplacno e- knjigo Free fight, najhujsi sport vseh casov, golo mlatenje brez pravil za dosego premaganja nasprotnika do nemoci, kjer je dovoljeno zadajanje kakrsnihkoli telesnih bolecin. ...

 

Pravico imas do tega mnenja. V mnogih primerih gre tocno za ...golo mlatenje brez pravil za dosego premaganja nasprotnika do nemoci, kjer je dovoljeno zadajanje kakrsnihkoli telesnih bolecin. Če bi prebrala obe knjigi, ki sem jih napisal na to tematiko, bi vedela, kako v resnici o teh zadevah razmisljam. Ravno to, kar si ti omenila, tudi mene moti in iz tega nagiba sem tudi posvetil polovico druge knjige eticnim vprasanjem, ki se zaradi narave tega sporta seveda pojavljajo.

 

Pises: ...Tako da, ocitno na racun totalnosti v enem (fizicnem) podrocju, odvzemas nasilnost v drugem (psiholoskem) podrocju ... da dobis pravo ravnovesje, oz da se nardi izravnava ...

 

He he he, zanimiva interpretacija mojega početja. In seveda ni manj nasilja in če bi se poglobila v to, kar sem napisal, bi morda videla, da sem bil verjetno eden redkih v tej sceni, ki sem se s tem vprasanjem tudi precej resno ukvarjal in poskusil najti neke resitve. Ker sem tudi samo clovek, seveda dopuscam vse moznosti, da sem se pri mojih tezah in predlaganih resitvah in pogledih kdaj tudi zmotil. Da se se jaz citiram malo biblijo: Kdor je brez greha, naj vrze prvi kamen! ;-)

 

Navajen sem, da name letijo klamni razlicnih velikosti, pogosto celo iz same free fight scene, ker sem jim prevec "filozofski" in ker sem pisal o stvareh, ki jih nisem zasledil v nobeni literaturi o free fightu.

 

Rade volje se pa s tabo dobim na kavi, da mi razlozis mojo astrolosko usodo ;-). Moj rojstni dan: 26.04.1973. Kaj si pa ti po horoskopu?

 

============================

http://www.robertlisac.com

============================

[Marsa]

 

( )

 

[NVK]

Nisem vreden, da prideš k meni. Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša...

 

Ka pa vem, iz situacij in njih bolečin se da tud zelo dobr učit (se da ...).

[Robert Lisac]

Oh, Mantis, vesel sem tvojega odgovora :-)! Ribica? Zanimivo. O astrologiji vem malo več kot nič. Pravijo, da so ribice čustvene. Ali to drži?

 

Hvala za tvojo astrološko razlago! To pa je bila high-speed in high-quality analiza! Kaj naj rečem? Sem kar malce presenečen in tudi v pozitivnem šoku, vendar vse, kar si napisala glede moje osebnosti, popolnoma drži. Carica! :-D

 

 

============================

http://www.robertlisac.com

============================

[Marsa]

Oh, Mantis, vesel sem tvojega odgovora :-)! Ribica? Zanimivo. O astrologiji vem malo več kot nič. Pravijo, da so ribice čustvene. Ali to drži?

recimo. se kar.

Carica! :-D

Itak.

 

sam kot bos ugotovil (ali si ze ali sproti ugotavljas), tud mantis glih ne ujcka z besedami ravvno.

in *pazi*, kaj govoris, ker utegnes dobit pod nos.

 

[Mitra]

Ni potrebno bolečin, da bo ozdravljena duša.

potebno je realno razmišlanje, pozitvno govorjenje.

 

Včeraj je bila na tv oddaja, kje ro bili pritlikavi otoci. Nisem je mogla gledat, ker kadarkoli sem preklopila, je oče govoril, zakaj prav njemu tak otrok, zakaj ne nekomu drugemu. Toliko na svetu nas je, pa prav njemu.

Pa jebemu mat... pa zakaj njemu.

Zato, ker je negativno usmerjen, zafustriran froc, ki je pomemben, ki ne gleda 5cm pred seboj....

 

Da ne bom prekruta, samo od njega ni bilo pozitivne besede, ki bi govorila o čemerkoli, kaj šele o štručki, ki je bila pred njim v vozku in ga je klicala ati.

To pa je poden terapije z besedami.

[nataly]

Carica pa nocem bit, me je sram, puste me, ne klicte me nazaj

No, pa res obvladaš tole, naj te ne bo sram presneto. In zakaj te ne bi klicali nazaj?

 

In zakaj hudiča se moram spet z Marso strinjat, samo ujčkanje škodi. Preverjeno miljavžent krat.

Sama sem že taka, da rabim eno brco v ta zadnjo in seveda veliko ujčkanja poleg. Skratka vsega po malem.

Če me nekdo samo hvali, ratam prevzetna, če me daje v nulo, postanem kljubovalna in maščevalna, zamerljiva, povej mi resnico...pa si tam.

 

Povej mi, kaj čutiš, kaj misliš, zakaj misliš, da je tako...in potem mi besede ne zadostujejo več. Rabim objem, rabim bližino, rabim intimnost(ne sex, da ne bo pomote).

[Robert Lisac]

Strelka, dobro jutro! Pises: ... kljub temu da ga ne hvalis do neba in ne karaš da je zc čist iz sebe. Ja, gre za neko primerno ravnovesje, pravo mero med enim in drugim. Opažam pa kljub temu, da ljudje zelo malo pohvalijo socloveka. Se posebej fatalno se mi to zdi pri vzgoji v odnosu do otroka.

• Kako naj otrok ve, v cem je dober, ce ga nihce ne pohvali?
  
• Kako naj razvija obcutek lastne vrednosti, ce se sam ne ve, s cim se lahko pohvali pred drugimi?
  

Zanimivo se mi zdi, da taksen otrok potem odraste in morda doseze na nekem podrocju totalno mojstrstvo in ker se tega niti ne zaveda, zivi dalec pod svojim resnicnim potencialom. Zakaj? Ker se mu zdijo njegove spretnosti "samoumevne", "povprecne", "vsakdanje". Prav iz tega razloga potem za svoje delo recimo zahteva drobiž in se komaj preživlja. Nekdo drug z istimi sposobnostmi, ki se pa zaveda svoje vrednosti zna postaviti pravo ceno za svoje delo. Če gledam iz tega vidika, se mi zdi pohvala kljucnega pomena.

 

Grajati, kritizirati nam je pogosto ze v krvi in se nam tega ni treba uciti. Saj ne recem, saj si v danih situacijah kdo seveda zasluzi tudi grajo in kritiko, samo, dajmo scloveka pohvaliti, ko odkrijemo, da je nekaj naredil rez odlicno. :-)

 

============================

http://www.robertlisac.com

============================

[butl]

Strelka, dobro jutro! Pises: ... kljub temu da ga ne hvalis do neba in ne karaš da je zc čist iz sebe. Ja, gre za neko primerno ravnovesje, pravo mero med enim in drugim. Opažam pa kljub temu, da ljudje zelo malo pohvalijo socloveka. Se posebej fatalno se mi to zdi pri vzgoji v odnosu do otroka.

• Kako naj otrok ve, v cem je dober, ce ga nihce ne pohvali?
  
• Kako naj razvija obcutek lastne vrednosti, ce se sam ne ve, s cim se lahko pohvali pred drugimi?
  

Zanimivo se mi zdi, da taksen otrok potem odraste in morda doseze na nekem podrocju totalno mojstrstvo in ker se tega niti ne zaveda, zivi dalec pod svojim resnicnim potencialom. Zakaj? Ker se mu zdijo njegove spretnosti "samoumevne", "povprecne", "vsakdanje". Prav iz tega razloga potem za svoje delo recimo zahteva drobiž in se komaj preživlja. Nekdo drug z istimi sposobnostmi, ki se pa zaveda svoje vrednosti zna postaviti pravo ceno za svoje delo. Če gledam iz tega vidika, se mi zdi pohvala kljucnega pomena.

 

Grajati, kritizirati nam je pogosto ze v krvi in se nam tega ni treba uciti. Saj ne recem, saj si v danih situacijah kdo seveda zasluzi tudi grajo in kritiko, samo, dajmo scloveka pohvaliti, ko odkrijemo, da je nekaj naredil rez odlicno. :-)

 

============================

http://www.robertlisac.com

============================

 

 

Robert pozdravljen

 

Sem te že prosu, pa te bom še enkrat.

 

A lahko mal opredeliš, o čem pišeš.

 

Kaj si ti predstavljaš pod grajanje, kritiziranje... ujčkanje /ta mi je sploh všeč, mislm, kako se z vesljem enači ujčkanje z nenasiljem/, pa tko.

 

S primeri, če se da al pa, če se ti da.

 

Tema je preveč dobra, tud pomembna, da bi se zajebala z nerazumevanjem drug druzga in kr eno pavšalnostjo, površnostjo.

 

[nataly]

Seveda moraš otroka pohvalit, ga vzpodbudit, vprašat za mnenje in fino je, da otrok čuti, da je sprejet, da ne bo zlom sveta, če ga uštima kaj.

 

Ne moreš pa ga pohvalit, ko in če zaide na stranpoti. Prvič - te niti ne posluša, drugič - se dela da te posluša, medtem ko mu po glavi rojijo vsaj miljonte neumnosti(se spomnite tovariši??) tretjič..briga otroka -najstnika - takrat zate, ko so hormoni na delu. KOnec koncev si takrat ti, stareš tisti, ki gnjavi, ki teži, ki ne pusti kupiti motorja, ki niti ne dovoli delati izpita za motor(trenutno imamo take). Pol pa se peljemo v mesto in vidimo sošolko, ki jo ravno dajejo v rešilca, ker odvzela prednost enemu..in vsa sreča, da preživela..

In ji rečem - zdaj vidiš...nimaš niti š od šans, da dobiš moped...in tišina pol..

 

Strašno nasilje se lahko vrši z besedami, meni je tole še bolj strašno od udarca. Kot otrok sem se zlomila zaradi besed, ne zaradi udarca. Ko je oče približal svojo faco natančno par cm do moje in mi tiho govoril...bi milijonkrat bila raje, da me udari. Udari magari s pasom, če bi že, samo,da bi se nehalo. In potem sem- da bi se tole nehalo -raje lagala..mu rekla to kar je hotel slišat od mene, ker resnice itak ni sprejel, ker po njegovem mnenju ni bilo resnično, ampak laž - ja - ta pa je bila prava. In potem me je udaril. In sem si oddahnila, ker se je nehalo. In čez leta mu tole oponesla in mu oponesem še vsake toliko. In mu je žal. Vidim, da mu je.

Pozabila sem čudo vsega, tole pa težko da bo kdaj.

 

V soboto sem vrtičkala - tole prav rada počnem res - prava luna bila - dan za plod bi temu rekli - in pol se je začelo. Sestra in njen ljubi mož. Nisem hotla slišat besed (v naših bregih se vse fino sliši) ampak ko po uri in več tole ni prenehalo sem vsa trepetajoča šla v bajto, zaprla se dol in storila nič. Mimogrede zagrozila mojemu, da ga zastrupim, če bi sploh pomislil na kaj takega..moj predragi bil zgrožen - da je tole mobing in naj hudiča nekaj ukrenemo..

In nismo naredili nič..čez par ur sem šla tja in se v roku 10 minut uspela 3x pokregat z njim, ponovno spoznala, da je bedak in šla domov. Sestra je fino shujšana in bleda, brez volje do lajfa.

Ni pretepanja tamle, je ubijanje na obroke. In jaz ne vem, kaj naj storim.

Bi bila raje, če bi se stepla - bi poklicala policijo, koga naj kličem zdaj? Kaj naj storim?

 

toliko o tem..

nevarne so te zadeve. Sploh nevarne, kadar se teoretiki spravijo na delo.

[Marsa]

... Ko je oče približal svojo faco natančno par cm do moje in mi tiho govoril...bi milijonkrat bila raje, da me udari. ....

verjamem....

 

kot bi jaz vcasih raje besede (tud ce tecne, zoprne, nasilne) kot pa ne-besed (=kuhanje mul in ignoriranje).

To te prisili (oz, je pac mene ), da se ob tla meces in scene delas: "tu sem! poglej/te me!"

[nataly]

Sicer ne vem zakaj je ravno izpostavljena komunikacija z otroci.

Odrasli si sami prizadejamo več hudega, kot otrokom.

Kater normalni stareš pa bo konec koncev "butnil s pestjo v obraz?" prosim lepo no...

 

Sicer pa še kako velja tisto: lepa beseda, lepo mesto najde.

 

Staro in še kako resnično.

 

Pa nobenih zastojnskih knjig niso pisali na račun tega.

 

verjamem....

 

kot bi jaz vcasih raje besede (tud ce tecne, zoprne, nasilne) kot pa ne-besed (=kuhanje mul in ignoriranje).

To te prisili (oz, je pac mene ), da se ob tla meces in scene delas: "tu sem! poglej/te me!"

Viš s tem pa nimam izkušenj Moja dva nista kuhala mule - mati se drla do onemoglosti -da je cela vas slišala, foter tudi ni glih bil med ta tihimi, če pa je slučajno bil, je pa bilo itak vse narobe.

Gospodič ne zna kuhat mule...znam pa jo jaz in potem hodi okoli mene, ko mačka okoli vrele kaše, da je mula hitro kuhana.

[Marsa]

pr men so vsi kuhal mulo, razen mene. In fotra, sam tega itak ni blo.

Jaz pa nikol mule kuhala, nikol bla zamerljiva. ko sem se skashljala, sem hotla da bomo isto sekundo prjatli.

sam eni niso tok na vklop/izklop kot ich.

 

zakaj o otrocih?

zato k tam se zacne - z besedami negovat: vzgajat, vcepljat...

 

zato pa ma tok folka slabo komunikacijo. ker je preprosto niso vesci.

z BESEDAMI pa se sporazumevamo. nekaj hocmo z njimi povedat. Praviloma pa jih kar trosimo brez razmisleka in obcutka.

[nataly]

Že drži ja. Samo tule se moram navezat na Lio - ki v enem postu(ziher ga je že zbrisala, je zadnje čase nekam brisalno naravnana ) napisala: da kar smo naredili do 7 leta za otroke pač smo, potem lahko samo gledamo in opazujemo, če nam je ratalo.

Se bojim, da bo tole držalo.

 

Je pa seveda fino, če ti takrat, ko si mlad stareš malim otrokom, kdo tole pove.

 

Sicer pa se spet tule strinjam z Strelko, ki pravi tamle gor, da če nekoga preveč hvališ v otroštvu (ali pa samo) ne bo znal sprejeti kritike. Seveda...kako le? Če pa so ga celi lajf hvalili.

In v deci je včasih krutost, ki vsake toliko privre na plan...ko vlači za tace mačke in jih rateguje(tole nečakinjin sin pri nas počel) valjda, da ga ne boš pohvali...skoraj mlade sem dobila poleg.

 

In če nekoga samo kritiziraš - kako naj ve, da kdo resno misli, ko ga pohvali? Čaka, če ni morebiti od zadaj kakšna past..

[Robert Lisac]

Butl, lepo pozdravljen!

 

Kaj si predstavljam pod grajanje, kritiziranje? Če ti ni všeč, kaj je nekdo naredil recimo v odnosu do tebe (ali neke situacije), ga grajaš, "okregaš". Če ti otrok namerno vrže v glavo žogo, ga grajaš. Kritiziraš lahko ravnanje nekoga ali ljudi kot take, tudi izdelke, dosežke. Če ti ni všeč neka slika, ki jo je kdo narisal, jo kritiziraš: "Ta slika je za moj okus narisana preveč temačno, z napačno tehniko in na premajhnem formatu..."

 

Seveda gre za moje osebne interpretacije teh besed, ki si jih verjetno vsak razlaga po svoje. Ne gre se mi za to, da ne bi več kritizirali, grajali, sploh ne, gre se mi izkljucno za to, da se reagira SITUACIJI PRIMERNO.

 

 

============================

http://www.robertlisac.com

============================