Kemijski repi!

[lunika]

Pozdravljeni dragi dobri ljudje!

Obračam se na vas, ker se mi zdi, da imamo vsi pravico vedeti, kaj se nam v tem apokaliptičnem času dogaja.

To, da smo zasttrupili vodo, je že dolgo jasno. sodobnega potrošnika ni težko prepričati, da je pitna voda flaširana v plastenke in pač stane 0,50 Eur. Da izumirajo vrste, je zelo žalostno, da se topijo tisočletni ledeniki najvišjih gora sveta in oba pola je katastrofa... mi pa vsi mirno še naprej raje sedimo v osebnih avtomobilih in za razdaljo 4km v npr. Ljubljani potrošimo ob prometni špici 1 uro, čeprav jo zdrav človek prekolesari v 15 min-20min. ker smo že preveč navajeni medijskega pompa in vsakdanjih katastrof... kdo se bo pa odpovedal razkošju avtomobila, hladilniku, internetu. Perimo še naprej z Arielom, kupujmo in jejmo nizozemski luk in paradižnike, krompir iz Cipra in Maroka, korenček iz avstrije... gensko spremenjeni organizmi in kemikalije pobijajo insekte pa tudi pridne čebelice... pa kaj. bomo pač kot Kitajci ročno opraševali sadnice ali pa bomo pač uvozili sadje od kje, iz katere druge celine, kjer ne ubijajo svojih čebel (mogoče iz marsa ali lune...???)

Zgoraj našteto je zgolj depresiven uvod mojega globokega razočaranja, ker sem dojela, da res vsi živčno in nervozno vsak z namenom uresničenja svojih sanj drvimo proti koncu...Planeta.. in moje sanje, da bova z možem nekje stran od te stalne nevroze pridelovala bio vrt in vzgajala najine otroke skromno in z veseljem do življenja.... se sesuvajo v prah....

Dragi moji, ukradli so nam nebo. Sonce se le kdaj pa kdaj prebije skozi kakšen košček neba nad Ljubljano, in na teh sinjih kosmih se že vztrajno rišejo nova letala, ki nenehoma izpuščajo bele repe kemije. Suh veter, ki zahladi mesto ima ne diši po pomladi in na nas padajo oblaki sive kemije....

 

citat iz slovenskega prevoda:

Že nekaj stotisoč ljudi je opazovalo sledeče dogajanje. Pet do petnajst avionov križari tako preko podeželja kot preko mest v višini 6000 m. Kar se prvi trenutek zdijo črte kondenzirane vlage, pri daljšem opazovanju zbudi pomisleke. Črte kondenzne vlage, ki jih zarišejo avioni kot ogromno mrežo na nebo, se tudi po nekaj minutah ne porazgubijo. Pri tem se pogosto vidi kondenzat, razporejen podobno kot verižica biserov, ki se včasih preoblikuje v kapljičaste oblike. Počasi, a vztrajno se širijo trakovi kondenzirane vlage ali kapljice približno 30 do 60 minut in pri tem oblikujejo gosto oblakom podobno maso, ki izgleda kot na nebu v peno stolčeno mleko. Kar najprej izgleda kot trakovi kondenzne vlage, se vedno bolj preoblikuje v zavese megle. Po dveh do petih urah prekriva tisto področje neba, v katerem so prej križarili avioni, difuzen sloj megle in oblakov. Zanimivo je, da ostanejo v tej mlečni brozgi prvotni trakovi še čez nekaj ur prepoznavni kot bele vrvi. V tem času križarijo avioni v grobem vzorcu šahovske plošče še vedno preko neba, dokler se ne izgubijo v vedno gostejši sparini.

 

Med opazovalcem in prej modrim nebom se naredi megla, ki kmalu ovije vse nebo. Če skozi plasti še kje zaslutimo Sonce, je to pogosto obdano s posebno svetlobo, v kateri se lahko vidi bleda mavrica. (Ta učinek povzroča lomljenje svetlobe na prahu iz aluminija, torej črt iz kemije, ki so jih naredili avioni).

 

Že po nekaj urah zračna temperatura pade za približno za 7 stopinj. Istočasno pade zračna vlaga na vrednosti okrog 30%. (Ta učinek je posledica barijevih soli, ki so primešane škropivu. Pri škropljenjih, ki sledijo v seriji škropljenj, se zračna vlaga ne zmanjša tako močno.). Mraz in suša, ki se pojavita, sta trdovratno prisotna tudi čez nekaj dni, nato je vreme običajno lepo, toda posebej soparno, hladno. Dež nato praviloma brez izjeme izostane, nebo pa zbledi. Če pogledamo horizont, modrine neba ne vidimo več. Vidi se samo še bled bel trak, ki ga obarvajo morda v rjavkast ton fosilna goriva v zraku. Ta znak »belega neba« je karakteristika, ki izdaja akcije brizganja kemije .

 

Pogosto se tipično vreme za tisti letni čas vrne šele čez en teden. Pogosto sledi nato takoj naslednja akcija škropljenja.

 

več na :

http://www.zveza-ajda-demeter.si/l4.asp?L1...3&L3_ID=105

 

nisem verjela, vendar pa, kdaj ste sami kaj pogledali v nebo nad nami?????

 

 

v takšen degeneriran svet brez energije sonca, v svet brez pitne vode, brez prijateljic živali in rastlin res ne želim rojevat otrok. Koliko nam je še ostalo? Življenja? Čebele so naredile kolektivni samomor od žalosti, ko so videle, kaj počnemu Planetu....

 

Nevednost je blagoslov,,,,

 

pa srečno v svetu sivega neba