Samopodoba

[MoOoG]

Kakšno imate vi samopodobo in kaj to sploh za vas je?

[Alan_New]

Samopodoba je samó podoba.

[nimbus]

pa ne samo to, da kamorkoli greš, da ti to telo nujno sledi in slej ko prej opaziš ta fenomen. če ne drugače se vidiš v kakšni izložbi na znaku za minus trideset celoletni popust. pa te podobe bi se človeš še lahko znebil. glava, par rok, par nog, trup. z njimi se lahko dobro rinem v gužvi, povečini lahko gledam preko ljudi, v kinu ponavadi ne pizdim, če sedijo pred mano in če je kakšen štrajt se mi res ni treba takoj tepst, ker se lahka mal napihnem, mal grdo pogledam tolk, da je ego zglancan in telo celo. ampak to je pa tut vse. tisto, kar človeka najbolj loči v podobi od drugih ljudi, je mogoče bolj (po njegovem sicer skromnem mnenju) neumnost drugih ljudi oz. precenjevanje njegove lastne biti. pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da smo čredna bitja. ko ocenjujemo čredo, tj. človeštvo (vojne, rasizmi, uničevanje narave, podpihovanja, mačizmi, kapitalizmi, younameit-izmi) moramo razlikovati med to samo čredo in njenimi posamezniki, ki jo sestavljajo. in če nam to res uspe in če si znamo natočiti res čistega vina v naše velikokrat pregloboke kozarce, potem se tudi naša samopoda začne topiti, ljudje postanejo pametnejši in dobrohotnejši, mi sami, se pa zaradi vedenja sploh več ne ustavljamo pred izložbami. saj... človeku, katerega ženejo afekti, manjka skoraj vse. nasprotno se pa človek, ki živi po razumu, z veseljem zadovolji le s potrebnim. motrenje izložba pa zamenja z motrenjem neba.

 

[blanš]

mnenje, stališča, predsodki, ki jih imam o sebi..ubistvu, kar mislimo o sebi

 

poznamo telesno, šolsko-kasneje na delovnem mestu, socialno, čustveno, religiozno..

 

moja šolska samopodoba je bolj negativna, vednar jo počasi izboljšujem..vse drugo je pa vredu

 

na samopodobo pa vplivajo lastne izkušnje, mnenje drugih, dejavniki socializacije: družina, mediji, vrstniki, odnosi z drugimi...

[butl]

Zame je samopodoba odgovor na vprašanje "a sem zadovoljen sam s seboj". Večji k je ja, boljša je.

 

[Mitra]

Nesmemo si dovolt, da bi na našo (svojo), samopodobo kdorkoli imev upliv.

Recimo, mene farbajo, da naj shujšam.

Ne bom, sem si čisto všeč.

[Marsa]

Zlo fajn tema!

(cudn da je se nimamo...)

MoOog, pa si le odkril taksno, ki se ne obstaja

 

~

 

ste pa vsi fajn povedal, se najbolj pa mi je vsec kratki Butlov post.

(se posebej: "vecji k je ja" )

[NVK]

Zanimivo, glih danes sem si to vrgu pred sebe. Moja samopodoba.

 

- preveč zakompliciran, da bi se/me razumel,

- hašišar,

- skregana z resničnim mojim jazom in se na vse pretege trudi, da bi vanjo verjel.

 

V kar pa verjamem jaz, hočem slišat tudi od drugih - PA SMO TAM - začaran krog.

 

ZALJUBIL sem se - HUDO! A mojemu kratorju samopodobe - EGU to ni nič všeč. Na vsak način hoče dosežt, da vržem puško v koruzo. Se sklicuje na njegovo kreacijo, ki pa je stkana iz laži in njih strahu.

[MoOoG]

Marsa, to temo sem odprl predvsem zato, ker me zanima še eno vprašanje, ki ga bom zadal nakoncu tega posta.

Torej, samopodoba je to, kar ti misliš o sebi (kako se obnašaš, kakšen si po zunanjosti, navade, razvade itd.?). No, in če je to to, potem je tudi tukaj samozavest. Zanima me tudi kakšno samozavest imate, in kakšno ste imeli prej (npr. pred 2, 5, 10 leti)?

 

No in še tisto zakaj sem odprl to temo. - Po mojem mnenju sem kot dan in noč pozimi in poleti. Da razložim, - v eni družbi se razumem in sem samozavesten in imam nekakšno samopodobo, v drugi družbi, ki pa mi mogoče ni tako blizu ali pa je bolj nova, mi pa manjka vsega(bom vzel moj nov razred v 1.letniku za primer) -Manjka mi samopodobe, samozavestnosti in ''vključitve'' v družbo, čeprav se pogovarjamo, hecamo itd. Nekako sem bolj v ozadju in na zadnem mestu pred vsimi.

Po moje res ne vem kaj hočem in kdo sem, zato se enkrat vedem tako in drugič drugače. Zato se tudi enkrat razumem z njimi in drugič ne. Za vas je to mogoče višek, vendar se počutim kot ''Black betty''. Rad bi popravil svojo samopodobo, samozvest, vendar ne vem kako.

No, če imate vi kakšne izkušnje ali idejo bi jo z veseljem slišal, pa tudi če je negativna, kajti, če sem jaz zbral pogum (kljub moji nesamozavestnosti)....

[mayan]

Pa zakaj ena tvoja polovica nima v redu samopodobe? To morš ozavestit definitivno. Senca je zmeraj zravn in prav je da je. Je pa res, da če smo od nečesa odvisni, nam to jemlje energijo, začnemo manipulirat in nočemo videt ostalega.

[MoOoG]

Mayan, mislim da imaš prav, od česa sem pa lahko odvisen? Od česarkoli?

Je lahko del tega tudi idealizem?

[mayan]

Najbrž, al pa da nismo na pravem mestu, da bi se lahko vse udejanjalo vse tako kot je zares.. Pa v bistvu sami iščemo senco in rejection. In pa razumeti čas tudi ni malo. Baje vse je potrpljenje.

[blanš]

Marsa, to temo sem odprl predvsem zato, ker me zanima še eno vprašanje, ki ga bom zadal nakoncu tega posta.

Torej, samopodoba je to, kar ti misliš o sebi (kako se obnašaš, kakšen si po zunanjosti, navade, razvade itd.?). No, in če je to to, potem je tudi tukaj samozavest. Zanima me tudi kakšno samozavest imate, in kakšno ste imeli prej (npr. pred 2, 5, 10 leti)?

 

No in še tisto zakaj sem odprl to temo. - Po mojem mnenju sem kot dan in noč pozimi in poleti. Da razložim, - v eni družbi se razumem in sem samozavesten in imam nekakšno samopodobo, v drugi družbi, ki pa mi mogoče ni tako blizu ali pa je bolj nova, mi pa manjka vsega(bom vzel moj nov razred v 1.letniku za primer) -Manjka mi samopodobe, samozavestnosti in ''vključitve'' v družbo, čeprav se pogovarjamo, hecamo itd. Nekako sem bolj v ozadju in na zadnem mestu pred vsimi.

Po moje res ne vem kaj hočem in kdo sem, zato se enkrat vedem tako in drugič drugače. Zato se tudi enkrat razumem z njimi in drugič ne. Za vas je to mogoče višek, vendar se počutim kot ''Black betty''. Rad bi popravil svojo samopodobo, samozvest, vendar ne vem kako.

No, če imate vi kakšne izkušnje ali idejo bi jo z veseljem slišal, pa tudi če je negativna, kajti, če sem jaz zbral pogum (kljub moji nesamozavestnosti)....

 

 

jaz imam čist enako problem

 

v oš sem se z vsemi razumela, vsi so me obravnaval enako, imela prijatelje ubistvu sme bila kar samozavestna........ko sem pa prišla v srednjo šolo, mi je pa samozavest čist padla.......prvič mi naprej ni šlo dobro v šoli ( čeprav nisem bila edina), sam me je ta gimnazija tok potolka, da sem se pol skos učila in nisem se mogla sprostit, potem sem se težko vklučla v razredno družbo, ker nisemo imel skupnega interesa in sem bila skos tiha in sama, črpav, sem šla tut z njimi na pijačo...večina folka v razredu me je mela za čudno, je pa res, da sem s enajbolj s fanti razumela........in potem so se ženske še neki name spravle, amppak dobr, jih je pol minil......pol sm se pa v 2.letniku mal več pogovarjala, pol v tretjem po maturancu so me pa sošolci spoznal in ugotovil, da sem fajn, tak, da smo se več pogovarjal...sam še zmer, pa ne grem z njimi nič več....enosatavno sem se z drugimi dijaki bolš razumela, kot z mojim razredom.................drgač se mi je pa samopodoba dvignila, ko sem spoznala svojga fanta, pa ko sem postala polnoletna ( ne vem, zakaj ima to vpliv)

 

v razredu se kakemu klepetu pridruž, če kdo rabi pomoč mu pomagaj, če kaj ne razumeš tudi vprašaj...tudi profesorja, naj te ne bo strah, ker ne boš edini, ki ni kaj razumel, vsakič sošolce pozdrav.....ne naredi tega kar sem jaz, ker se je 1. vtisa težko znebit, potrudi se, da ustvarjo o teb dober vtis

[MoOoG]

Mayan, koliko si sploh star\a? Se mi zdi kot da že imaš neke izkušnje...

Baje je vse potrplenje- če bi bilo tako in če bi bil zasvojen s čim (naprimer računalnikom) bi potem še dolgo to delal in upal da čas pozdravi to. Mislim, da ne. Po moje bi moral pustit računalnik in mogoče še kaj in biti vsak dan v družbi, kar pa po vsem tem ni lahko. Eden izmed teh razlogov, da ni lahko je pa tudi to, da v moji okolici ni prave družbe. Moja generacija se drogira, mlajši so pa preotročji.

 

Prejšni teden med vikendom, ko se mi ni bilo treba učiti, sem bil zunaj s ''punco'' in v družbi in sem se počutil dobro. Sedaj, ko pa se je treba učiti, pa sem namesto za knjigami, na računalniku in se vse skupaj poslabša. Izgubim voljo, da bi se pogovarjal in sem zatopljen v misli in samo razmišljam, poslušam glasbo in ne delam nič. In mine dan, skozi katerega ne naredim ničesar, ne grem ven, se ne učim...

 

v razredu se kakemu klepetu pridruž, če kdo rabi pomoč mu pomagaj, če kaj ne razumeš tudi vprašaj...tudi profesorja, naj te ne bo strah, ker ne boš edini, ki ni kaj razumel, vsakič sošolce pozdrav.....ne naredi tega kar sem jaz, ker se je 1. vtisa težko znebit, potrudi se, da ustvarjo o teb dober vtis

 

Pri meni ni tako hudo, da ne bi pozdravljal sošolcev in se ne pogovarjal z njimi (ne vedno), včasih pa res nimam samozavesti ali samopodobe za pogovor tako z njimi kot z drugimi sosošolci...

[Weezard]

samopodobe ne rabiš, ker te samo omejuje pri ustvarjanju svoje realnosti

[MoOoG]

Weezard, lahk utemeljiš?

[blanš]

jaz tutdi nimam včasih samozavesti, da bi začela pogovor......mogoče pa če bi prišel v drug razred, bi bilo drugače..........jaz sem tudi najprej mislila, da je v meni problem, potem sme pa ugotovila, da sem prišla samo v tak razred, ker se npr. z drugimi full bolš razumem

 

to te res zamori, če se nič ne učiš pa tko.....tukaj se moraš sam sebe kontrolirat.........ko prideš domov, ne it na komp, ampak umiru pojej neki in pejt delat naloge in pol ukol 6ih zvečer pejt ven s punco, ali pa na komp pa tko....tuki moraš imeti velik močne volje in samokntrole, če pa je nimaš, pa reč staršem, da zamenajo geslo pa ti potem vtipkajo....drgač pa jz ne vem kok je punca stara, sam če je enake starosti, se lahko kaj tudi skupi učita................

 

drgač pa če se ti zdi, da nimaš dovolj koncentracije, greš lahko do psihologa, pa te on pošle do psihiatra, pa ti da ene tablete Ritalin ( sam prej morjo en test narest)...men so ful pomagale in dobro je to, da nisi odvisen od njih, ampak dobiš ene delovne navade, in ti ubistvu pomagajo, da jih potem ne potrebuješ več

[Cookie]

Milsm đizskrajst a zdej nej pa kr Ritalin golta vsak k je v puberteti jebela cesta

 

MooOg, kar se ti dogaja, je NORMALNO. Si v puberteti (adolescenci), normalno, da nisi samozavesten, normalno, da dvomiš o svoji vrednosti, normalno, da maš samopodobo v qrtzu. Odraščaš (pač). Kr naenkrat se boš začel primerjat z drugimi (vrstniki), njihovo mnenje ti bo pomembnejše (kot npr.lastno ali od staršev). To traja poljubno dolgo, eni nkol ne odrastejo, večina pa se nekak okol 25-ega najpozneje do 30-ega leta izoblikuje; ve, kdo je, kaj hoče, česa noče, kaj mu/ji je všeč, kaj je še sprejemljivo, in kaj totalno ni sprejemljivo.

 

Pust tablete pr mir, nič ti ne fali x!x Gre za postopno osebnostno preobrazbo (nekak jemlji, če ti je prispodoba boljša, kot preobrazbo jajčeca-ličinke (tuky si, po mojem mnenju, zdej ti) - buba - prekrasen metulj (h čemur vsi težimo)). Nekateri ostanejo skos v dobi ličinke (npr. mamine maze), nekateri ostanejo v dobi bube (visijo za rač., so skos sami, kao noben jih ne razume, izogibajo se družbi, za vse so drugi/okoliščine krivi), nekatateri pa so že metulji - ti se nič več ne sprašujejo kolk so vredni, pa kako zgledajo v očeh drugih - za mnenje drugih o njih samih jim dol visi.

 

Torej, nisi več otrok, nisi pa še odrasel. Evo, a je zdej kej boljš

[Marsa]

samopodobe ne rabiš, ker te samo omejuje pri ustvarjanju svoje realnosti

zanimivo stalisce in stekam tvoj point, do neke mere se celo strinjam (da v bistvu omejuje), vendar je hecno reci: 'je ne rabis', kajti - jo imas. pac taksno ali drugacno.

torej jo potemtakem nekako rabis.

[mayan]

Sem pred kratkim prebrala nekaj podobnega:

 

"Ni bolj napačnega vodnika skozi življenje, kot je človeško mnenje."

[Ale']

Milsm đizskrajst a zdej nej pa kr Ritalin golta vsak k je v puberteti jebela cesta

 

MooOg, kar se ti dogaja, je NORMALNO. Si v puberteti (adolescenci), normalno, da nisi samozavesten, normalno, da dvomiš o svoji vrednosti, normalno, da maš samopodobo v qrtzu. Odraščaš (pač). Kr naenkrat se boš začel primerjat z drugimi (vrstniki), njihovo mnenje ti bo pomembnejše (kot npr.lastno ali od staršev). To traja poljubno dolgo, eni nkol ne odrastejo, večina pa se nekak okol 25-ega najpozneje do 30-ega leta izoblikuje; ve, kdo je, kaj hoče, česa noče, kaj mu/ji je všeč, kaj je še sprejemljivo, in kaj totalno ni sprejemljivo.

 

Pust tablete pr mir, nič ti ne fali x!x Gre za postopno osebnostno preobrazbo (nekak jemlji, če ti je prispodoba boljša, kot preobrazbo jajčeca-ličinke (tuky si, po mojem mnenju, zdej ti) - buba - prekrasen metulj (h čemur vsi težimo)). Nekateri ostanejo skos v dobi ličinke (npr. mamine maze), nekateri ostanejo v dobi bube (visijo za rač., so skos sami, kao noben jih ne razume, izogibajo se družbi, za vse so drugi/okoliščine krivi), nekatateri pa so že metulji - ti se nič več ne sprašujejo kolk so vredni, pa kako zgledajo v očeh drugih - za mnenje drugih o njih samih jim dol visi.

 

Torej, nisi več otrok, nisi pa še odrasel. Evo, a je zdej kej boljš

[Ale']

MoOoG

 

še tole je fajn če si prebereš, če še nisi, če ne pa imaš v knjižnjici ful knjig na to tematiko, kako pridobit pri samozavesti, samospoštovanju in pozitivni samopodobi. S tem ko boš delal na sebi, se boš tudi spoznaval in pridobival na pozitivni samopodobi. Vso srečo.

[MoOoG]

Hvala, je bolje, vendar ne razumem, zakaj se to dogaja samo meni in mogoče zelo redkim. V bistvu se mi dogaja vsake toliko časa, ne vedno... hvala

Da bi poiskal pomoč, sem že pomislil in se mi zdi nesmiselno, kajti zdaj sem res v tem obdobju...

Popravljeno 5. junij 2008 -> MoOoG

[Ale']

Hvala, je bolje, vendar ne razumem, zakaj se to dogaja samo meni in mogoče zelo redkim. V bistvu se mi dogaja vsake toliko časa, ne vedno... hvala

Da bi poiskal pomoč, sem že pomislil in se mi zdi nesmiselno, kajti zdaj sem res v tem obdobju...

Verjemi da se ne dogaja samo tebi...

 

[blanš]

ah...seveda, da nisi edini.....velik jih je takih na svetu..........drgač se pa kr potrud ukol svoje samopodobe, ker ti bo to koristlo v šoli, ker se boš lažje učil in zaradi tega imel boljše ocene