Jedrska elektrarna Krško

[opij]

Spravili smo celo EVROPO na noge in to z jedrsko elektrarno in z čudnimi izjavami,da je šlo samo za vajo

in da vse skupaj ni prav nič nevarno......

Kaj je res.....bomo pa še videli

[free]

to, da si sanjala, mi je posem sprejemljivo ; vse drugo pa... !?

[dbk]

no ja, upam, da bo kot v onem vicu, da se bodo ameri spravli zato teroririzirat slovasko in ne nas

[xyz]

Kot zanimivost na temo: Intervju: "Vsak hip nam lahko spodrsne." - Miran Veselič

 

Jedrska elektrarna Krško spet dviguje prah. Začelo se je z resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki predvideva, da bi bil drugi blok nuklearke zgrajen že do leta 2017. Temu je sledilo novo zaostrovanje odnosov s Hrvaško. Kot solastnica nuklearke bi bila Hrvaška dolžna ustanoviti poseben sklad za financiranje njene razgradnje. Ker tega ni storila, ji je Slovenija zagrozila z mednarodno arbitražo, ki bi v skrajnem primeru pomenila, da bi Hrvatje izgubili lastništvo.

 

V tem razgretem ozračju je bilo še najmanj besed posvečenih najbolj žgočemu problemu - odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Slovenija primerno lokacijo za odlagališče išče že četrt stoletja. Na zadnji poziv Agencije za radioaktivne odpadke se je prijavilo osem občin z dvanajstimi lokacijami, kljub obljubljeni renti pa je v igri ostala le lokacija v Krškem. Na vprašanja, kakšen tip odlagališča bi zgradili, koliko bi stalo in kako pridobiti zaupanje ljudi, sta odgovarjala direktor agencije prof. dr. Miran Veselič in vodja sektorja za načrtovanje in razvoj mag. Nadja Železnik.

 

Koliko radioaktivnih odpadkov proizvedemo v Sloveniji?

VESELIČ: Na območju JEK je trenutno uskladiščenih 2300 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Ker elektrarna letno proizvede 45 kubičnih metrov teh odpadkov, bo skladišče polno okoli leta 2011. Do leta 2023, ko je predvideno zaprtje elektrarne, se bo iz obratovanja nabralo približno 3600 kubičnih metrov NSRAO ter okrog 850 kubičnih metrov zamenjanih večjih delov opreme, dodatnih 13.100 kubičnih metrov odpadkov pa se bo nabralo iz razgradnje. K temu je treba prišteti še okrog 300 kubičnih metrov odpadkov od razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA v Podgorici in iz skladišča v Brinju, kjer so uskladiščeni odpadki iz drugih virov.

 

ŽELEZNIK: Količina odpadkov je odvisna od števila delujočih jedrskih elektrarn. Pri nas imamo samo eno elektrarno, Francozi jih imajo 59, Španci devet, Slovaki šest ...

 

VESELIČ: Medtem ko ima ZDA toliko elektrarn kot vsa Evropa skupaj, vendar brez Rusije.

 

Odlaganje odpadkov ni poceni ...

ŽELEZNIK: Pri nas je največji problem, da imamo malo odpadkov. Pri majhnih količinah pa je vse bistveno dražje. Francozi so eno odlagališče že napolnili s približno pol milijona kubičnih metrov odpadkov, drugo, ki bo lahko sprejelo milijon kubikov, pa polnijo zdaj. Španija ima odlagališče za 100.000 kubičnih metrov, Slovaška za 20.000, a ga lahko razširijo na trikrat tolikšno kapaciteto. Slovenija pa potrebuje odlagališče za 18.500 kubičnih metrov.

 

VESELIČ: Francozi pravijo, da jih odložitev kubičnega metra nizko in srednje radioaktivnih odpadkov stane 1700 evrov. Obstaja kategorija zelo nizko radioaktivnih odpadkov, ki že po nekaj deset letih prenehajo biti radioaktivni. Te odpadke Francozi odlagajo v odlagališča, ki so v grobem podobna odlagališčem za komunalne odpadke. V debeli glinasti podlagi izkopljejo jarek, vanj odložijo odpadke, ki so zaprti v debele plastične vreče, vse skupaj pa prekrijejo z zemljo, tako da je zadeva podobna gomili. Cena za takšno odlaganje je približno 260 evrov za kubični meter. V želji po zniževanju stroškov nekaj podobnega načrtujejo tudi Španci. Pri njih je namreč cena klasičnega odlaganja 6000 evrov za kubični meter.

 

Kje odpadke skladiščimo danes?

ŽELEZNIK: Na dveh lokacijah. V Brinju se skladiščijo odpadki, ki nastajajo v industriji, medicini in raziskovalni dejavnosti - teh je do zdaj približno 80 kubičnih metrov. Ob krški elektrarni pa se v enem skladišču hranijo obratovalni NSRAO, v drugem pa izrabljeno jedrsko gorivo. Izrabljeni gorivni elementi iz reaktorja so razvrščeni v rešetkah v bazenu. Trenutno je v bazenu 700 gorivnih palic, prostora pa je še za 1000 palic.

 

Je res potrebnih tristo let, da odpadki izgubijo radioaktivnost?

ŽELEZNIK: Tristo let je konservativna doba za odpadke, ki imajo razpolovno dobo 30 let. Večina odpadkov v slovenskem odlagališču bo imela razpolovno dobo med 5 in 10 let, kar pomeni, da bodo razpadli v 50 do 100 letih. Večina odpadkov, tako tistih, ki nastajajo v medicini ali industriji, kot tistih, ki nastajajo med obratovanjem in razgradnjo jedrske elektrarne, je kratkoživih, se pravi, da imajo kratko razpolovno dobo, zato jih lahko spravimo v površinska odlagališča.

 

VESELIČ: Kobalt 60 ima razpolovno dobo malo čez 5 let. Drugače je z radijevimi iglami iz medicinskih naprav, saj ima radij razpolovno dobo 1600 let, poleg tega pa pri razpadu sprošča še radioaktiven plin radon. Problematični so tudi javljalniki požarov, ki vsebujejo radioaktiven senzor. Americij ima namreč razpolovno dobo več kot dva tisoč let, zato ga v odlagališču, ki ga načrtujemo, ne bo mogoče shraniti. Problem odpadkov z dolgoživimi izotopi bomo reševali skupaj z izrabljenim gorivom.

 

Nemška zakonodaja za NSRAO obvezno zahteva podzemna odlagališča.

VESELIČ: Takšnega predpisa ne poznajo samo Nemci, pač pa tudi Švicarji in Skandinavci. Pred kratkim sta se za podzemna odlagališča odločili tudi Madžarska in Kanada. Za del odpadkov ga imajo tudi na Češkem. Res pa je, da so podzemna odlagališča v manjšini. Dve tretjini vseh odlagališč v svetu je površinskih. Za katero varianto se država odloči, je odvisno tudi od njenih finančnih zmožnosti. Nemške analize kažejo, da bo v rudniku Konrad cena za odloženi kubični meter odpadkov znašala med 15.000 in 20.000 evri, kar je ogromno. Ameriške cene se gibljejo med 3300 in 17.000 dolarji za kubični meter, odvisno od tega, ali gre za kratkožive ali dolgožive odpadke. Ko postavljate ceno celotne operacije, je ta precej odvisna od razmer, pod katerimi pridobivate lokacije. Španci so se pri svojem površinskem odlagališču odločili za območje bivšega rudnika, s čimer so se izognili stroškom pridobivanja lokacije.

 

Pri nas imamo kar nekaj rudnikov v zapiranju ...

VESELIČ: Večino slovenskih rudnikov zapira ministrstvo za gospodarstvo. Izjema je Žirovski vrh, ki ga zapira ministrstvo za okolje. Zakaj? Ker se je ob zapiranju pojavila ideja, da bi rudnik uporabili za odlaganje NSRAO. Toda zaradi upora lokalnega prebivalstva je politika idejo zavrnila. Pred leti se je pojavila ideja, da bi za dostop do odlagališča uporabili jašek v rudniku Hrastnik. Vendar je tudi tu prišlo do odpora prebivalcev.

 

ŽELEZNIK: Tak objekt mora biti varen in neškodljiv za okolje, hkrati pa mora biti sprejemljiv za javnost. To pa je dolg proces. V začetku je večina ljudi proti. Tudi v drugih državah. Na Finskem je v začetku večina ljudi nasprotovala, sčasoma pa je v istem okolju kar 70 odstotkov ljudi odlagališče podprlo, pri čemer je šlo za odlagališče izrabljenega jedrskega goriva.

 

VESELIČ: Ko so v Švici pred leti načrtovali odlagališče, ga je lokalno prebivalstvo podprlo. Zadeva je padla šele zaradi spora med kantoni. Podobno je bilo v Avstraliji. Že načrtovano odlagališče v opuščenem letalskem oporišču je padlo v vodo, ker se niso mogli dogovoriti na federalni ravni. Pri nas pa zadeva pade v vodo že na lokalni ravni.

 

Podzemno odlagališče je verjetno bistveno dražje.

ŽELEZNIK: Površinsko odlagališče bi nas stalo približno 40 milijonov evrov, podzemno pa 80 milijonov evrov. Cena je višja predvsem na račun gradbenih del oziroma zahtevnejše izvedbe.

 

Kakšna bi bila škoda, ki bi jo okolju lahko povzročilo odlagališče NSRAO?

ŽELEZNIK: Posledice ne bi bile velike. Ljudje mešajo pojme. Izrabljenega jedrskega goriva ne ločijo od NSRAO. Po naših analizah veliko ljudi meni, da v takšnem odlagališču lahko pride do eksplozije kot ob atomski bombi, kar seveda ni res. Predstavljajo si tudi, da sevanje lahko prosto izhaja iz odlagališča in gre v vodne vire. Ne vedo, da sevanje pada s časom in oddaljenostjo. To je značilnost gama sevanja. Za alfa in beta sevanje pa je značilno, da sploh ne moreta skozi debelo plast snovi, se pravi, da ne moreta prodreti niti skozi steno soda. V odlagališču odlagamo le trdne odpadke. Radioaktivnost lahko iz odlagališča pobegne le, če voda iz njega odnese v njej raztopljene radioaktivne snovi. Zato moramo preprečiti možnost, da voda do radioaktivnih snovi sploh pride.

 

Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do močnega potresa?

ŽELEZNIK: Nič za človeka zares usodnega. Pri odlaganju odpadkov se uporablja sistem zaporednih pregrad, ki onemogoča, da bi se odpadki in sevanje širili v okolje. Sodi so vstavljeni v betonski vsebnik, ta je položen v celico, vse skupaj pa je prekrito s posebnim pokrovom, ki preprečuje vdiranje vode.

 

VESELIČ: Prva in najpomembnejša naloga ravnanja z odpadki je vendarle zaščita tam zaposlenih delavcev. Odpadki morajo biti zapakirani tako, da nekdo, ki osem ur na dan dela s sodi, v katerih so radioaktivne snovi, ne dobi takšnega odmerka sevanja, ki bi ogrozil njegovo zdravje. Drugo vprašanje pa je, kaj s temi odpadki narediti dolgoročno. Treba je preprečiti, da snov v roku 300 let pride v biosfero. Vse pregrade so namenjene temu, da se zanesljivo zaščiti okolje. Odpadke damo v sode iz nerjaveče pločevine. Ti v geološkem okolju zdržijo tisoč let. V določenih pogojih lahko pride v prisotnosti večjih količin PVC do korozije jekla, pri čemer se sproščajo plini, potencialno pa tudi radioaktivne snovi. Da bi to preprečili, damo vse skupaj še v bentonit. Gre za posebno vrsto gline, ki katione radioaktivnih snovi zadrži v svoji mineralni rešetki.

 

ŽELEZNIK: Pred gradnjo odlagališča se vedno naredijo scenariji, kaj bi se zgodilo, če bi bilo v sodih veliko materiala, ki sprošča pline. S preračunom se ugotovi, kakšna bi bila dodatna obremenitev.

 

VESELIČ: Da ne bo pomote - ne gre za sproščanje radioaktivnih plinov iz odpadkov, pač pa se pri koroziji železa sprošča vodik. Če bi se sproščal v velikih količinah, bi lahko prišlo do eksplozije. Zato se preračuna najbolj varna varianta, ki prepreči, da bi prišlo do nesreče. Tako problem ni eksplozija, pač pa možnost, da bi lahko iz odlagališča izhajajoči plin razpokal neprepustne zapore in vodi omogočil dostop do odpadkov in iznašanje radioaktivnih snovi iz njih. Medtem ko se pri nas ukvarjamo samo z radioaktivnostjo, gre razmišljanje v svetu pri NSRAO bolj v smer, kako preprečiti dolgoročno kemijsko obremenitev okolja. Tako pri odlagališčih NSRAO v Rusiji glavni problem ni radioaktivnost, pač pa mobilnost svinca. Ker so svinčene kontejnerje dali v kislo geološko okolje, je svinec začel prehajati v okolje. Največji problemi so torej lahko tudi povsem drugje, kot sodi laična javnost. Je pa res, da ljudje nimamo razvitega čuta za radioaktivnost in da gre tu za prvinski strah, ki ga je treba spoštovati.

 

Je NSRAO dovoljeno izvoziti v druge države?

VESELIČ: Po mednarodnih konvencijah je izvoz dovoljen samo v države, ki z odpadki ravnajo v skladu s sodobnimi standardi in ki imajo zakonska določila za njihov uvoz. Držav s takšnim zakonskim določilom je zelo malo, vendar nobena od njih nima na voljo odlagališča, ki bi uvoz omogočal. Trenutno obstaja en sam primer, ko ena država dejansko sprejema in skladišči odpadke druge države. Belgija namreč skladišči odpadke iz Luksemburga. Pri tem gre le za odpadke iz medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti, saj Luksemburg nima jedrskih objektov.

 

Zakon o ratifikaciji meddržavne pogodbe o JEK določa, da mora Hrvaška poskrbeti za polovico jedrskih odpadkov, česar pa ne dela ...

VESELIČ: Hrvatje in Slovenci imamo dve možnosti. Da stopimo skupaj in 18.500 kubičnih metrov odpadkov spravimo v eno samo odlagališče. Ali pa da vsak zase pospravi svoj del. Analiza kaže, da bi stroški pospravljanja polovice odpadkov pomenili 99 odstotkov stroškov pospravljanja vseh odpadkov. Soliranje bo torej zelo drago. V meddržavni pogodbi piše, da bosta državi tako za NSRAO kot za izrabljeno jedrsko gorivo poskušali najti skupno rešitev. Če skupne rešitve ne bosta našli, bosta pač morali problem rešiti vsaka zase. Po meddržavni pogodbi naj bi se lokacija za odlagališče NSRAO iskala v obeh državah, medtem ko se pri izrabljenem jedrskem gorivu razmišlja tudi o morebitnem izvozu v tretje države.

 

Zakaj se o problemu odlagališča ni razmišljalo že ob gradnji elektrarne Krško?

VESELIČ: Elektrarna je bila zgrajena s predpostavko, da bo odlagališče NSRAO zgrajeno do leta 1986. Prvi poskus je bil narejen v osemdesetih. Hrvatje so takrat v svojih planskih dokumentih določili lokacijo za NSRAO na območju Trgovske gore. V Sloveniji je zadeva prvič padla v osemdesetih, nato pa še v prvi polovici devetdesetih. Hrvatje imajo torej znano lokacijo, mi pa ne. Zapletlo se je, ker je hrvaški parlament sprejel zakon, ki prepoveduje uvoz radioaktivnih odpadkov. Ta zakon je bil v neskladju z meddržavno pogodbo, zato so ga Hrvatje pred kratkim dopolnili tako, da je uvoz radioaktivnih odpadkov sicer še vedno prepovedan, dovoljen pa v primeru, če gre za uvoz na podlagi obvez iz meddržavne pogodbe.

 

Kako verjetno je podaljšanje obratovanja JEK?

VESELIČ: Po nacionalnem energetskem programu se bo o morebitnem podaljšanju odločalo med letoma 2008 in 2012. V tem času je treba pregledati vse sklope in dokazati, da so v takšnem tehničnem stanju, da bi bilo podaljšanje možno. Šele nato uprava za jedrsko varnost lahko da dovoljenje za desetletno podaljšanje, torej za obdobje do leta 2033. Če bodo analize pokazale, da je podaljšanje možno, sem prepričan, da bo do njega tudi prišlo. Treba je namreč vedeti, da je jedrska elektrarna drugi najcenejši proizvajalec električne energije v Sloveniji, takoj za Dravskimi elektrarnami.

 

ŽELEZNIK: Pri takšnem tipu elektrarne, kot je JEK, je podaljšanje običajno. Vse je odvisno predvsem od tega, v kakšnem tehničnem stanju je njena reaktorska posoda.

 

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih predvideva, da bi do leta 2017 zgradili drugi blok JEK. Je to realno?

ŽELEZNIK: Verjetno so pri ocenah upoštevani vsi tehnični, tehnološki, varnostni in drugi postopki za izvedbo projekta. Ključno vprašanje pri umeščanju objektov, do katerih imajo ljudje poseben odnos, pa je družbena sprejemljivost, ki ima seveda drugačne poglede na termine in planiranje.

 

Kaj pa možnost izgradnje še ene jedrske elektrarne?

VESELIČ: Slovenija uvozi 20 odstotkov električne energije, kar je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami veliko. Nacionalni energetski program je predvidel, da bo poraba električne energije v Sloveniji zrasla za 1,5 odstotka letno. Trenutno je rast med dvema in tremi odstotki. Analize kažejo, da bomo že v drugi polovico naslednjega desetletja imeli ogromen deficit. To nas sili v iskanje ustreznih rešitev. Ena od možnih rešitev je tudi gradnja nove jedrske elektrarne. Vendar odločanje o teh vprašanjih ni v pristojnosti agencije.

[nimbus]

Če se bom pa še s tem začel ukvarjat, potem pa vlagam Vrhovni Božji Vladi amandma, ki se tiče petega člena Vrhovne Vesoljske Resolucije, s katerim bi zemeljski dan podaljšali na najmanj 36 ur. Tako bi lahko vesoljno ljudstvo, tj. brihtne buče, ki o tem pišejo, upravljalo z atomsko centralo, nuklearni fiziki bi lahko šli pa na zavod za zaposlovanje.

 

[xyz]

No, saj obstajajo tudi alternative omenjeni energiji.

Sicer pa ne gre za konec življenja, temveč le-tega kvaliteto, med drugim obzirnost do okolja,

ki je meni osebno bolj pomembno kot človeštvo samo.

[tomazslo]

tresla se je gora, rodila se je miš

 

Sam sem prepričan, da je v nuklearki poskrbljeno vse potrebno za takojšnje akcije, kadar pride do kake napake. Meritve niso pokazale povečanega sevanja in ne vem zakaj tak pomp okoli tega, tudi sama nuklearka je povezana z vsemi institucijami v EU, ki to stalno nadzorjujejo. Kar se pa varnosti nukleark tiče, pa ni samo naša na tem območju, jih je kar nekaj in za vse naj veljajo enaka pravila. Ne rečem, da ne more priti do nesreče, vendar je vsa tehnologija in varovanje tako maksimalno dodelano, da se točno ve tudi kako ukrepati, da bi bilo posledic manj. Če bi blo res nevarno, neb nobeden v nuklearki intervjuja dajal, ker bi zagotovo najprej poskrbrli za svojo ("rit") lastno varnost.

 

Je pa tko, moramo se pač odločiti ali rabimo elektriko ali ne, alternativnih virov še ni, sončne elektrarne so predrage, veternic nam ekologi ne dovolijo postaviti (moj sosed jo ima že nekaj let v skladišču), biomase b pa tud kar hitro zmanjkalo, če bi vse kar proizvedemo hoteli na ta način preusmeriti. Zase vem da bi, če bi zadel na lotu, najprej na streho dal sončne celice, pa ne zato k je to ekoliško, ampak zato, da neb plačeval mastnih položnic, k so vsako leto večje. Sem pa prepričan, če bi se za tako rešitev veliko ljudi odločili, da bi kaj hitro našli zopet neko "ekološko takso", da b spet moral v državno blagajno dati, tko kot če si napelješ vodo iz lastne vrtine.

[xyz]

tresla se je gora, rodila se je miš

 

Sam sem prepričan, da je v nuklearki poskrbljeno vse potrebno za takojšnje akcije, kadar pride do kake napake. Meritve niso pokazale povečanega sevanja in ne vem zakaj tak pomp okoli tega, tudi sama nuklearka je povezana z vsemi institucijami v EU, ki to stalno nadzorjujejo. Kar se pa varnosti nukleark tiče, pa ni samo naša na tem območju, jih je kar nekaj in za vse naj veljajo enaka pravila. Ne rečem, da ne more priti do nesreče, vendar je vsa tehnologija in varovanje tako maksimalno dodelano, da se točno ve tudi kako ukrepati, da bi bilo posledic manj.

 

Mnenja su tu deljena.

 

Če tamkajšnji strokovnjaki v paniki sprožijo napačni alarm v situaciji, ki ni tako nevarna,

potem si je le misliti, kako bodo ravnali v situaciji, ki je zelo nevarna...

 

Je pa tko, moramo se pač odločiti ali rabimo elektriko ali ne, alternativnih virov še ni, sončne elektrarne so predrage, veternic nam ekologi ne dovolijo postaviti

 

Kako groteskno

 

biomase b pa tud kar hitro zmanjkalo, če bi vse kar proizvedemo hoteli na ta način preusmeriti. Zase vem da bi, če bi zadel na lotu, najprej na streho dal sončne celice, pa ne zato k je to ekoliško, ampak zato, da neb plačeval mastnih položnic, k so vsako leto večje. Sem pa prepričan, če bi se za tako rešitev veliko ljudi odločili, da bi kaj hitro našli zopet neko "ekološko takso", da b spet moral v državno blagajno dati, tko kot če si napelješ vodo iz lastne vrtine.

 

V Nemčiji se premnogi okoriščajo s solarno energijo, obstajajo celo pogodbe z elektrarnami, po katerih posameznik oddaja elektriko elektrarni, kar se potem uskladi z uporabo. V tej smeri je seveda potrebno še marsikaj dodelati, še posebej "malenkosti" s plačevanjem, a vsekakor so te, okolju prijazne rešitve nadvse smotrne.

[Antoninus]

Vse je zarota. Reši se, kdor se more!

 

No ja...Me pa zanima, če bi v resnici prišlo do kakega velikega sranja, a bi nam povedali ali bi raje molčali....dokler ne bi Japonci namerili sevanja, seveda.

[amber]

Še celih 15 let bo obratovala JEK

 

Sem bila tam nekaj let nazaj in sem videla da imajo vse totalno pod nadzorom, tako da ni panike, če bi šlo kaj narobe, vse takoj opazijo. Glavna nadzorna soba izgleda kot vesoljska ladja, ogromno gumbov in lučk.

 

(Osebno sicer KK ne maram, zato ker sem delala tam pred 2 letoma v eni totalno zanič službi in to da sem bila čisto v bližini JEK mi vseeno ni blo preveč všeč )

[amber]

Ja mene tudi moti njena lega in tudi to, da je KK čisto blizu Nm, kjer živim.

 

Ker je za varnost res dobro poskrbljeno, upajmo da ne bo šlo nič narobe...

[xyz]

Sem bila tam nekaj let nazaj in sem videla da imajo vse totalno pod nadzorom, tako da ni panike, če bi šlo kaj narobe, vse takoj opazijo. Glavna nadzorna soba izgleda kot vesoljska ladja, ogromno gumbov in lučk.

 

...in te lučke so tako fascinantne, da je človek takoj prepričan v zanesljivost varnosti

 

Vse je zarota. Reši se, kdor se more!

 

Za to je že prepozno. Celo življenje je namreč zarota naših staršev.

[amber]

...in te lučke so tako fascinantne, da je človek takoj prepričan v zanesljivost varnosti

 

joj

 

ja to pa brez dvoma

 

je blo strokovno vodstvo, tako da me je prepričalo še vse kaj drugega kot lučke

[xyz]

Saj pravim, me zanima, kako bi ti strokovnjaki ravnali, če bi se zgodilo kaj res nevarnega,

če že ob najmanjšem spodrsljaju tako zelo zamočijo, da je cela Evropa v trenutku na nogah...

 

a vsekakor upam, da imaš prav.

[amber]

So bli transparentni, celo preveč, so priznal...

 

Ma nimamo se kaj bat!

[xyz]

Saj se ne bojimo. Malo zdrave kritike je pa vselej potrebno.

[free]

cetudi imajo pod nadzorom... se vedno je tukaj cloveski faktor, ki lahko zataji!

In elektrarna, ki v moznosti, da ravno cloveski faktor zataji lahko prinese resnicno blazne katastrofalne posledice!

Se vedno sem in v to sem preprican, da RESITVE so in so vedno tudi bile - drugace in boljse kot nevarna jedrska energija; a premalo je zavesti ljudi in predvsem politicne volje za spremembo pri-dobivanja energije!

Clovek se samega sebe ne more nadzirati! Svojega pohlepa, svojih zelja, jeze itn.

 

Mislim pa da ZDRAVA pamet pove, da ni primerno proizvajati odpadkov, ki se razgrajujejo tudi tisoc let in vec! Haloooooooooooooooooooooo in te je potrebno nekam odlagati, skladisciti itn... - TO NI VREDU! TO NI ZDRAVO! Na cigav racun! Clovek jemlje jemlje jemlje... namesto da bi sobival! In sobivanje sigurno ne pomeni proizvajanje na "tone" jedrskih odpadkov, temvec omogocati boljse zivljenje naslednjih generacijam s premisljenimi dolgorocnimi plani, ki ne zajemajo samo ekonomije, temvec tudi okolje, prihodnost cloveka ter vsa ziva bitja tega planeta s planetom vred!

A s polno ritjo hitro zaspimo in pozabimo kako lahko morda ze jutri pride povsem drugacen dan!

 

 

Še celih 15 let bo obratovala JEK

 

Sem bila tam nekaj let nazaj in sem videla da imajo vse totalno pod nadzorom, tako da ni panike, če bi šlo kaj narobe, vse takoj opazijo. Glavna nadzorna soba izgleda kot vesoljska ladja, ogromno gumbov in lučk.

 

(Osebno sicer KK ne maram, zato ker sem delala tam pred 2 letoma v eni totalno zanič službi in to da sem bila čisto v bližini JEK mi vseeno ni blo preveč všeč )

[tomazslo]

cetudi imajo pod nadzorom... se vedno je tukaj cloveski faktor, ki lahko zataji!

ej free pa ti ne moreš kaj pametnega napisat, kokr sam to da lahko tud človeški faktor zataji.....človeški faktor lahko zataji samo če bi čisto vsa elektronka zatajila in bi morali na roke to sanirati, takrat lahko pride do napake, dokler pa avtomatika dela, pa človeški faktor v bistvu nima vpliva....ti programi so toliko doterani in delujejo po nekaj vzporednih poteh, da v bistvu, če ni res odpoved čisto vseh elektronskih naprav, ni možnosti zatajitve s strani človeškega faktorja...

 

Delal sem leta na železnici prav na področju signalno varnostnih naprav in ti zagotovo lahko zatrdim, da dokler elektronika dela ni napak, "pizdarije" so bile vedno samo takrat, ko so se pretrgali kaki vodi, ker še nismo imeli obhodnih poti in ko je moral vstopiti človek, nuklearka ima pa tekh obhodnih poti kar nekaj in je dejansko možnost izpada celotnega informacijskega sistema resnično majhna, šele takrat pa lahko tudi nastopi človeški faktor....

 

Tko na splošnio nekaj ocenjevati ni koristno, ker ustvarja napačno negativno sliko in paniko. Če nimaš podatkov o tem, je bolje da ne komentiraš, ker taki komentarji ne obrodijo sadov in imajo negativni učinek, ker so na osnovi pomankljivega znanja o teh zadevah, pač na vse se ne moreš spoznati. Pa nikar zopet ne limaj cel kup linkov za dokazovanje tvoje resnice, ki pa v tem primeru zagotovo ni točna.....

[xyz]

Tomaž, DEJSTVO je, da je človeški faktor tudi tokrat zatajil in to dejstvo govori samo zase.

 

Ne razumeš, da ne gre za vzbujanje panike, temveč za to,

da je ravno tak dogodek edinstvena priložnost, da ljudje odpremo oči

in ponovno preverimo lastne postopke oz. postopke tistih, od katerih je odvisna kvaliteta življenja na celem planetu.

 

Če gre kakršenkoli element pri želežnici "po gobe", potem je posledica v najhujšem primeru katastrofalna,

če pa se to zgodi pri jedrski elektrarni, potem je katastrofa neopisljiva.

 

In ravno ta "če" je tu ključna beseda, saj je sama možnost ta, katero omogočijo ljudje

in tudi vse naprave so prav tako izdelane od ljudi in same po sebi vsebujejo človeški faktor.

 

Sicer pa je tako, da ga ni strokovnjaka, ki bi imel celotno strukturo pod nadzorom,

temveč je vsak zadolžen za specifično nalogo in gre vedno za sodelovanja.

 

Med drugim pa tudi dvomim, da se ti osebno spoznaš na sistem v jedrski elektrarni,

da bi lahko komurkoli zagotavljal, kako nezmotljiv da je. Popravi me, če se motim.

[free]

bluzis in ne razumes kaj sem pisal - ker ne razmisljas sirse kot sem pisal!

cloveski faktor upravlja stroje, upravlja priziga, ugasa, dodaja energijo, se odloca o delovanju masin!

Delovanje elektronike JE odvisno od cloveka kakor tudi vplivom okolja! Ravno clovek pa na okolje tudi zelo vpliva. Ce tega ne razumes ti ne morem pomagati niti z argumetnom.

 

naj ti se 50000 tisocic povem: TOLE JE FORUM in TUKAJ SE POGOVARJAMO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

IN ZATO LAHKOOOOOOOOOO KOMENTIRAMO IN IZRAZAMO SVOJA MNENJA ne glede nato ali so tocna ali ne, so MNENJA!!!!

V kolikor jih podpremo s konkretnini argumenti, raziskavami, statistiko itn... pa je temu se toliko bolje! Sicer pa ostajamo pri mnenjih!!!! In tvoje mnenje je se vedno samo mnenje, tako kot moje ali kogarkoli! ne ti in ne jaz pa svojih trditev NISVA podrla z DOKAZI in KONKRETNIMI ARGUMENTI!

 

zato se PONOVNO TI RECEM (ZE VSAJ PETIC) ne SPUSCAJ SE SPET VAME IN PUSTI LJUDI DA IMAJO SVOJE MNENJE (ne pa blokirat) in sprocesiraj ze enkrat tvoje NESPREJMANJE mene in mojega pisanja!

Oziroma ce tega pac NE mores, pa me pusti PRI MIRU IN RAJSI glej kaj sam pises!!

 

Cernobil je bil in bo! faktor - clovek! Imam prav. Imam.

 

pa veliko uspeha pri razresevanju lastne teme!

 

 

ej free pa ti ne moreš kaj pametnega napisat, kokr sam to da lahko tud človeški faktor zataji.....človeški faktor lahko zataji samo če bi čisto vsa elektronka zatajila in bi morali na roke to sanirati, takrat lahko pride do napake, dokler pa avtomatika dela, pa človeški faktor v bistvu nima vpliva....ti programi so toliko doterani in delujejo po nekaj vzporednih poteh, da v bistvu, če ni res odpoved čisto vseh elektronskih naprav, ni možnosti zatajitve s strani človeškega faktorja...

 

Delal sem leta na železnici prav na področju signalno varnostnih naprav in ti zagotovo lahko zatrdim, da dokler elektronika dela ni napak, "pizdarije" so bile vedno samo takrat, ko so se pretrgali kaki vodi, ker še nismo imeli obhodnih poti in ko je moral vstopiti človek, nuklearka ima pa tekh obhodnih poti kar nekaj in je dejansko možnost izpada celotnega informacijskega sistema resnično majhna, šele takrat pa lahko tudi nastopi človeški faktor....

 

Tko na splošnio nekaj ocenjevati ni koristno, ker ustvarja napačno negativno sliko in paniko. Če nimaš podatkov o tem, je bolje da ne komentiraš, ker taki komentarji ne obrodijo sadov in imajo negativni učinek, ker so na osnovi pomankljivega znanja o teh zadevah, pač na vse se ne moreš spoznati. Pa nikar zopet ne limaj cel kup linkov za dokazovanje tvoje resnice, ki pa v tem primeru zagotovo ni točna.....

 

Odlicno!

Tomaž, DEJSTVO je, da je človeški faktor tudi tokrat zatajil in to dejstvo govori samo zase.

 

Ne razumeš, da ne gre za vzbujanje panike, temveč za to,

da je ravno tak dogodek edinstvena priložnost, da ljudje odpremo oči

in ponovno preverimo lastne postopke oz. postopke tistih, od katerih je odvisna kvaliteta življenja na celem planetu.

 

Če gre kakršenkoli element pri želežnici "po gobe", potem je posledica v najhujšem primeru katastrofalna,

če pa se to zgodi pri jedrski elektrarni, potem je katastrofa neopisljiva.

 

In ravno ta "če" je tu ključna beseda, saj je sama možnost ta, katero omogočijo ljudje

in tudi vse naprave so prav tako izdelane od ljudi in same po sebi vsebujejo človeški faktor.

 

Sicer pa je tako, da ga ni strokovnjaka, ki bi imel celotno strukturo pod nadzorom,

temveč je vsak zadolžen za specifično nalogo in gre vedno za sodelovanja.

 

Med drugim pa tudi dvomim, da se ti osebno spoznaš na sistem v jedrski elektrarni,

da bi lahko komurkoli zagotavljal, kako nezmotljiv da je. Popravi me, če se motim.

[tomazslo]

Tomaž, DEJSTVO je, da je človeški faktor tudi tokrat zatajil in to dejstvo govori samo zase.

Med drugim pa tudi dvomim, da se ti osebno spoznaš na sistem v jedrski elektrarni,

da bi lahko komurkoli zagotavljal, kako nezmotljiv da je. Popravi me, če se motim.

kaj je zatajilo...zmotil se je urad za jedersko varnost k je narobčne obrazce v roko vzel, v elektrarni ni zatajilo nič...

 

pa tud če b informiranje ne potekalo tako ko je treba, kaj b pa lahko naredu, b se zakopal v zemljo, kaj si pa naredil, ko je bila nesreča v Črnobilu....

 

V Kalni Rostoki je tričetrt vasi dobilo raka a pa mogoče veš formulo, kaj bi lahko storili, tudi če bi pravočasno izvedeli, povej neko formulo rešitve..."šus v gčlavo"? Edino zelenjave in vegetarianske hrane b lohk mal mn jedu, vse ostalo ti bi pa "sledovalo2....

 

sam se ne spoznam v detalje samih programov, se pa moj dober znanec, ki je bil tam še pred kratkim zadolžemn za te zadeve in sva se večkrat o tem pogovarjala....

[tomazslo]

bluzis in ne razumes kaj sem pisal - ker ne razmisljas sirse kot sem pisal!

cloveski faktor upravlja stroje, upravlja priziga, ugasa, dodaja energijo, se odloca o delovanju masin!

Delovanje elektronike JE odvisno od cloveka kakor tudi vplivom okolja! Ravno clovek pa na okolje tudi zelo vpliva. Ce tega ne razumes ti ne morem pomagati niti z argumetnom.

Cernobil je bil in bo! faktor - clovek! Imam prav. Imam.

Odlicno!

 

ja lahko govoriš in pišeš, nihče ti ne brani a ne piši traparij, če zadeve ne obvladaš....sam to sem ti napisal

 

sam sistem je po različnih poteh vzporedno večkrat zaščiten in je selektiven, vse podatke istočasno spremljajo v EU, če bi v programu zatajil človek, bi se to že ob programiranju vedelo, ker so z simulatorji preizkušeni in narejeni za različne scenarije....človek zataji samo takrat, ko program izpade....

 

ne primerjaj Črnobila z Krškim, tu so zaščite in programi ukrepanja povsem drugačni.

[xyz]

v elektrarni ni zatajilo nič...

 

Baje je prišlo do napake. Zakaj misliš, da je bil sprožen alarm ? Da so zgolj zaradi vaje povzročili takšen preplah po celi Evropi ?

Jaz ne bi ločil ljudi, ki so odgovorni za varnost od celotnega zbora, ki je zaposlen v J.E. v Krškem.

 

pa tud če b informiranje ne potekalo tako ko je treba, kaj b pa lahko naredu, b se zakopal v zemljo, kaj si pa naredil, ko je bila nesreča v Črnobilu....

 

V Kalni Rostoki je tričetrt vasi dobilo raka a pa mogoče veš formulo, kaj bi lahko storili, tudi če bi pravočasno izvedeli, povej neko formulo rešitve..."šus v gčlavo"? Edino zelenjave in vegetarianske hrane b lohk mal mn jedu, vse ostalo ti bi pa "sledovalo2....

 

Prav zato sam ne podpiram jederske energije, ne monetarno in še manj moralno.

Ne gre za zdravljenje, temveč preprečevanje.

Če se vdaš v usodo, potem s tem zatreš še tistih par možnosti, katere imaš.

 

sam se ne spoznam v detalje samih programov

 

No...

 

varnost je iluzija

 

 

... in to velja za kakršnokoli idejo o varnosti.

[doorwoman.p]

Človek izbere skrajnosti (v tem primeru je skrajnost j.elektrarna).. ki jih stoprocentno ne zna kontrolirat. To so težke stvari, ki niso življenjskega pomena. absolutno bi to lahko nadomestili z drugačnimi viri energije. Ampak vztrajamo, saj se ne more nč zgodit?

 

če se vsaka izkušena blagajničarka zmoti, pa to počne že sto let.. kako bi se lahko zmotil nekdo v verigi zaposlenih? ah ne.. to ni možno. Imamo tukaj dokaz, da pač je možno. Smo ljudje..

 

saj dokler je vse v redu, je vse kul. Kljub temu, da se vsi zavedamo, da je to točka, ki je nevarna. Zgleda, da mora res priti do nečesa, da se bomo zavedli kaj imamo in kako onesnažujemo okolje.

[tomazslo]

Baje je prišlo do napake. Zakaj misliš, da je bil sprožen alarm ? Da so zgolj zaradi vaje povzročili takšen preplah po celi Evropi ?

Jaz ne bi ločil ljudi, ki so odgovorni za varnost od celotnega zbora, ki je zaposlen v J.E. v Krškem.

 

Do mehanske napake pač pride in tudi za take zadeve je sprogramirano vse potrebno, da se elektrarna če je potrebno tudi zaustavi, saj ni bilo panike, paniko so drugi nagnali.

 

Se strinjam, da atomska centrala ni najbolj varna tovarna elektrike, samo tudi druge oblike so vprašljivo varne, vse ima plus in minus, samo dejsttvo je, da te "tovarne" obstajajo in da nikar ne upaj, da jih za časa našega življenja nekdo odstrani, mogoče Krško, k smo premajhni, a zagotovo nobena druga okoli nas.

 

Imam predračun za sončne celice, ki jih nameravam na streho moje hiše montirat in verjemi mi, da bom če se bom tega lotil šele po 12 letih amortiziral investicijo, če bom porabo elektrike imel v današnjem obsegu in po današnjih cenah.

 

Saj se premika v smer razvoja alternativnih virov, a dokler ne bo res nuja, se jih bo malo okoli tega obremenjevalo. Prisilile nas bodo samo cene in nič drugega, ali bomo kaj svojega naredili, ali pač ne bomo imeli. Brez elektrike se danes pač ne da živeti, to ti je verjetno kristalno jasno.... Ti in jaz pa lahko samo na domačem pragu poskrbiva, da se ekološko obnašava, dalj od svojega praga pa na žalost ne moreva, tudi free ne, četudi bi bil poslanec ne. Zato sem pač malo bolj realen do teh zadev, predvdsem ker jih poznam cel kup, ki govorijo o ekologiji, zraven se pa s "terenci vozijo po cestah". Največ je takih, ki so v besedah izredno ekološki, k v resnic to za njih ne velja, sosed naj bi se moral ekološko obnašat.

 

Drugače mi pa nisi odgovoril na vprašanje, kaj bi ti lahko naredil zase, če bi prišlo do "černobila", pa tudi citat o mojem vedenju o zaščitnih programih si samo na pol citiral, pozabil si napisati, da mi je znanec, ki je v tem bil osebno udeležen to velikokrat v strokovnih pogovorih obrazložil....