Tao Te Ching

[Guest Lotus']

Tao Te Ching je starodavno kitajsko besedilo (vsebuje 81 verzov) od Lao Tzu-ja (Lao Tse-ja), napisano predvidoma okoli 6. stoletja pred našim štetjem, iz katerega se je razvil tudi Taoizem. Več si lahko preberete na wikipediji in na drugih internetnih straneh.

 

Vzporednice naukov v Tao Te Chin-u lahko potegnemo z vsemi mojstri modrosti, vključno z Jezusom in Buddho. Lao Tzu veliko govori o vladanju in vodenju (19, 33, 57, 58, 61, 65, 77, 80), poznavanju svoje prave narave (16, 30, 33, 38, 44), dobrem in slabem (in s tem ne-sojenju in sprejemanju), ne-vsiljevanju in ne-siljenju, zaupanju v življenje, moči nežnosti, nevarnosti poželenj, spoštovanju vseh živih bitij, ne-tekmovalnosti, prebrisanosti, nevarnosti jaza (ega), ne-navezanosti na svoje delo in rezultate, omejenosti besed (in misli),..

 

Seveda je potrebno napisano pravilno razumeti, doumeti na globljem nivoju ter to čim več uporabljati.

 

 

(16) Če ne spoznaš vira,

tavaš v zmedi in žalosti.

Ko spoznaš od kje prihajaš,

naravno postaneš strpen,

nesebičen, začuden,

dobrosrčen kot stara mati,

dostojanstven kot kralj.

Pogreznjen v čudežen Tao,

se lahko soočiš s čimerkoli

ti življenje prinese,

in ko smrt pride, si pripravljen.

 

(30) Ker (Mojster) verjame vase,

ne poizkuša prepričevati drugih.

Ker je zadovoljen s samim seboj,

ne rabi odobravanja drugih.

Ker sprejme sebe,

svet sprejme njega.

 

(33) Če spoznaš, da imaš dovolj,

si vedno bogat.

Če ostaneš v centru,

in objameš smrt z vsem svojim srcem,

boš živel večno.

 

(38) Mojster si ne prizadeva biti vpliven,

zaradi tega je resnično vpliven.

Običajen človek kar naprej strmi po vplivu,

zaradi tega nima nikoli zadosti.

 

Mojster nič ne naredi,

vendar nič ne ostane nedovršeno.

Običajen človek vedno dela stvari,

vendar še veliko več stvari je za narediti.

 

(44) Če iščeš izpolnitev preko drugih,

ne boš nikoli resnično izpolnjen.

Če je tvoja sreča odvisna od denarja,

ne boš nikoli srečen s samim seboj.

 

Bodi zadovoljen s tem kar imaš;

veseli se, da so stvari takšne kot so.

Ko spoznaš, da ti nič ne manjka,

ti pripada cel svet.

 

Več na : http://www.zbudise.net/blog/tao-te-ching/

[nimbus]

a je to kakšen nov prevod ali misliš prevod maje milčinski v klasiki daoizma

 

sicer je pa tako, da kitajsko prežemata dve kulturi. prvo je konfucijanstvo, ki vsebuje bolj moralne nauke, življenje v družbi itd. in se nekako uporablja v obdobju, ko človek odraste, poskrbi za potomstvo in vse kar spada zraven. potem pa, ko zadovolji te potrebe oz. zahteve družbe do njega, se lahko pa odpravi na pot v neznano v raziskovanje vsega kar je. končna realnost. to je pa gnoseološka dila in ta besedila so res zelo, zelo zanimiva.

 

[mayan]

Tao Te Ching je starodavno kitajsko besedilo (vsebuje 81 verzov) od Lao Tzu-ja (Lao Tse-ja), napisano predvidoma okoli 6. stoletja pred našim štetjem, iz katerega se je razvil tudi Taoizem. Več si lahko preberete na wikipediji in na drugih internetnih straneh.

 

Vzporednice naukov v Tao Te Chin-u lahko potegnemo z vsemi mojstri modrosti, vključno z Jezusom in Buddho. Lao Tzu veliko govori o vladanju in vodenju (19, 33, 57, 58, 61, 65, 77, 80), poznavanju svoje prave narave (16, 30, 33, 38, 44), dobrem in slabem (in s tem ne-sojenju in sprejemanju), ne-vsiljevanju in ne-siljenju, zaupanju v življenje, moči nežnosti, nevarnosti poželenj, spoštovanju vseh živih bitij, ne-tekmovalnosti, prebrisanosti, nevarnosti jaza (ega), ne-navezanosti na svoje delo in rezultate, omejenosti besed (in misli),..

 

Seveda je potrebno napisano pravilno razumeti, doumeti na globljem nivoju ter to čim več uporabljati.

 

 

(16) Če ne spoznaš vira,

tavaš v zmedi in žalosti.

Ko spoznaš od kje prihajaš,

naravno postaneš strpen,

nesebičen, začuden,

dobrosrčen kot stara mati,

dostojanstven kot kralj.

Pogreznjen v čudežen Tao,

se lahko soočiš s čimerkoli

ti življenje prinese,

in ko smrt pride, si pripravljen.

 

(30) Ker (Mojster) verjame vase,

ne poizkuša prepričevati drugih.

Ker je zadovoljen s samim seboj,

ne rabi odobravanja drugih.

Ker sprejme sebe,

svet sprejme njega.

 

(33) Če spoznaš, da imaš dovolj,

si vedno bogat.

Če ostaneš v centru,

in objameš smrt z vsem svojim srcem,

boš živel večno.

 

(38) Mojster si ne prizadeva biti vpliven,

zaradi tega je resnično vpliven.

Običajen človek kar naprej strmi po vplivu,

zaradi tega nima nikoli zadosti.

 

Mojster nič ne naredi,

vendar nič ne ostane nedovršeno.

Običajen človek vedno dela stvari,

vendar še veliko več stvari je za narediti.

 

(44) Če iščeš izpolnitev preko drugih,

ne boš nikoli resnično izpolnjen.

Če je tvoja sreča odvisna od denarja,

ne boš nikoli srečen s samim seboj.

 

Bodi zadovoljen s tem kar imaš;

veseli se, da so stvari takšne kot so.

Ko spoznaš, da ti nič ne manjka,

ti pripada cel svet.

 

Več na : http://www.zbudise.net/blog/tao-te-ching/

 

Men je to super brat, in vidim približno isto.., spremenila bi edinole (16) v začetku: Če spoznaš vir, ne tavaš več v zmedenosti in žalosti.. Ker tisti "če ne spoznaš..." mi deluje preveč pogojno in grozeče in posledično nesvobodno..., skratka ne zdi se mi pravo stališče. Tud bardo thodol knjigo mrtvih sem doživljala na tak način, kao, umrli boste strašne smrti, ako ne to in ne to. Itak. Ampak vsak po svoje in vsak to zelo dobro ve.

[The Dude]

Men je to super brat, in vidim približno isto.., spremenila bi edinole (16) v začetku: Če spoznaš vir, ne tavaš več v zmedenosti in žalosti.. Ker tisti "če ne spoznaš..." mi deluje preveč pogojno in grozeče in posledično nesvobodno..., skratka ne zdi se mi pravo stališče. Tud bardo thodol knjigo mrtvih sem doživljala na tak način, kao, umrli boste strašne smrti, ako ne to in ne to. Itak. Ampak vsak po svoje in vsak to zelo dobro ve.

 

Priporočam vam prevod Bernarda Sveteta: http://www.universal-dao-slovenia.com/html/dao_de_jing.html

[mayan]

Hecno, komentarji so, ogledi pa ne pri tem topicu

[The Dude]

Hecno, komentarji so, ogledi pa ne pri tem topicu

 

Mayan,..sem med tistimi, ki so odprli link. Kdo je prevajal in iz kakšnega vira?

[The Dude]

Mayan,..sem med tistimi, ki so odprli link. Kdo je prevajal in iz kakšnega vira?

 

Ni treba odgovarjat. Sem takoj skočil na besedilo Dao De Jinga in preskočil uvod, kjer vse lepo piše. Kakorkoli vse, ki se zanimate za to besedilo opozarjam, da se prevodi med sabo precej razlikujejo. Sicer pa je besedilo nekaj posebnega in priporočam v branje.

[Guest Lotus']

Men je to super brat, in vidim približno isto.., spremenila bi edinole (16) v začetku: Če spoznaš vir, ne tavaš več v zmedenosti in žalosti.. Ker tisti "če ne spoznaš..." mi deluje preveč pogojno in grozeče in posledično nesvobodno..., skratka ne zdi se mi pravo stališče. Tud bardo thodol knjigo mrtvih sem doživljala na tak način, kao, umrli boste strašne smrti, ako ne to in ne to. Itak. Ampak vsak po svoje in vsak to zelo dobro ve.

 

 

Pomoje je pa prau da je tko napisano,le tako lahko koga prebudi da začne razmišljat.Verjamem da usak dobro ve,more se pa tega tudi zavedat.

 

 

 

božansko lep večer!

[h3x0r]

Ja sej pomoje tud je dokaj v redu napisano , ....

[Guest Lotus']

a je to kakšen nov prevod ali misliš prevod maje milčinski v klasiki daoizma

 

sicer je pa tako, da kitajsko prežemata dve kulturi. prvo je konfucijanstvo, ki vsebuje bolj moralne nauke, življenje v družbi itd. in se nekako uporablja v obdobju, ko človek odraste, poskrbi za potomstvo in vse kar spada zraven. potem pa, ko zadovolji te potrebe oz. zahteve družbe do njega, se lahko pa odpravi na pot v neznano v raziskovanje vsega kar je. končna realnost. to je pa gnoseološka dila in ta besedila so res zelo, zelo zanimiva.

 

nov prevod je

 

O prevodu: Za prevod iz angleščino v slovenščino (zadnji popravek 20. julij 1995) sem vzel priznanega prevajalca Stephen Mitchell-a, ki je med drugim prevedel tudi Bhagavad Gita-o in Epic of Gilgamesh. Bral sem tudi ostale prevode, recimo od McCaroll-a, ki sicer nekatere verze malenkost bolj slikovito opiše, a v povprečju je Mitchell boljši.

 

Vse v prevodu je od S. Mitchell-a z dvema izjemama. Pri verzih 27 in 33, kjer sem namesto “intelligence/intelligent” uporabil “cleverness/clever,” kot je pri prevodu McCaroll-a. Prav tako sem zaradi jasnejšega prevoda uporabljal zgolj moško obliko mojstra, namesto mešane (enkrat moško, drugič žensko), kot na nekaterih mestih to uporabi Mitchell. Če se zavedamo, da beseda “mojster” lahko pomeni tako moškega kot žensko, ne pride do težav.

 

Pri prevodu v slovenščino sem naletel na nekaj manjših težav (”clever” sem prevajal kot prebrisan, lahko bi tudi kot preudaren, spreten, premeten; “desire” kot poželenje), a kljub temu je prvotno sporočilo jasno dojemljivo, še posebej, če beremo s SRCEM.

 

sej to piše use na tistem linku

 

ja ta besedila so res božanska!

[unis]

Lotus, a ti si to prevajal?prow zares?!waw, hvala, ker si bil potrpežljiv in mi omogočil branje v materinem jeziku.

[Guest Lotus']

Nop,zahvali se avtorju tega bloga. http://www.zbudise.net/