Reševanje planeta

[Guest Lotus']

Nisi dojel poante - z reševanjem posledic postopoma korigiramo tudi naš odnos do planet (princip 101 opice)

 

Sej ni problem v planetu ampak v njegovih prebivalcih.Zemlja je živo bitje,ki si bo samo pomagalo do zdravja (sej zadnje cajte dela

kar intezivno na tem).Tle se mi zdi da bo pašu zraven tekst Marka Pogačnika o tragediji na blanci.

 

Tragedija na Blanci – krik narave?

Nikakor se ne strinjam s tistimi, ki nesrečno smrt trinajstih soljudi na Savi pripisujejo povratnemu udarcu reke, češ da je »tiste, ki so reko Savo sklenili ukrotiti, in vse, ki podcenjujejo njeno moč, narava (še enkrat več) ostro in hkrati kruto opomnila« - kot pravi novinar Rasto Božič v novogoriškem lokalnem časopisu. Hkrati menim, da ni pravično niti do žrtev nesreče, niti do narave, če se živi ne pogovorimo o vzrokih nesreče in se vsaj ne poskušamo približati odgovorom na očitne neznanke, lahko bi rekel, celo skrivnosti ovijajoče nesrečni dogodek. Ne strinjam se s tem, da bi šli sklonjenih glav mimo tragedije, ki se je konec koncev zgodila vsem nam. Menim, da je med tem preteklo dovolj časa, da tak pogovor lahko s potrebno distanco in previdnostjo načnemo.

 

Trdim, da življenje ni splet slučajnih okoliščin. Poglobljene študije vseh mogočih vidikov življenja narave, katerim smo priča zadnja desetletja, so potrdile, da je življenje neverjetno natančno organizirano. Posledično lahko zaupamo govorici življenja, da se iz trenutka v trenutek odvija kot logičen jezik in nikakor ne kot splet slepih slučajnosti.

 

Uvodoma moram tudi pojasniti, da reko na osnovi svojih izkušenj na področju globinske ekologije, imenovane »geomantija«, dojemam kot inteligenten organizem. Tako kot človek ima tudi reka svoje ime, svoj individualen življenjski tok in svojo identiteto. Ne samo, ko ge za Savo, tudi v primeru drugih slovenskih rek, moram ugotoviti, da se Slovenci kaj malo zavedamo svoje odgovornosti do rek in drugih vodnih pojavov kot samostojnih bitij s katerimi sobivamo v prostoru naše dežele. Sava, denimo, izvira v Sloveniji, a se potem kot silna reka razliva čez Balkan tja do Beograda. Na območju med Triglavskim pogorjem in Krškim se Sava formira kot samostojno bitje. Kar Sava postane pred Krškim, se potem razlije v Panonijo pa naprej v Črno morje in tako rekoč vpliva na življenjsko kvaliteto tega širnega prostora. V kanjonu med Sevnico in Krškim, praktično tam, kjer se je nesreča zgodila, se Sava preobraža iz svoje otroške faze v odraslo reko – če uporabim primerjavo s človeškim življenjem. To je za Savo izjemno občutljivo območje opremljeno z ustreznimi vitalno-energijskimi in elementarnimi centri, ki reki omogočajo, da se opremi z informacijami, ki jih bo ponesla po Balkanu in naprej v oceane. Veriga elektrarn na spodnji Savi grobo posega v to občutljivo območje brez da bi reki ponudila alternativne možnosti, kako mimo jezov uresničiti svojo vlogo pri vzdrževanju življenja.

 

Še več, Sava je identitetna reka Slovenije. Izvira v okvirih triglavskega prostora, ki smo ga na osnovi državnega grba z ustavo prepoznali kot označevalca slovenske identitete. Teče diagonalno skozi slovenski prostor kot njegova osrednja vodna os. Ne moremo ostati ravnodušni ob celi verigi zajezitev na Savi prav tam, kjer bi slovenski prostor moral doživeti impulz odraščanja. Ali želimo za vedno ostati nedorasli adolescenti? Ampak prav to se je zgodilo v zadnjih letih: ostali smo ravnodušni do bistvenega in do celote. Namesto tega smo se vestno posvečali tisočim posameznim problemom gradnje in njenih ekoloških posledic.

 

V tem kontekstu vidim tragedijo na Blanci kot krik na pomoč. Reka je dokazala, da ljudem ne želi nič žalega s tem, da je pravočasno zlomila enega od štirih čolnov. Na ta način je – pač v jeziku narave - ljudem ponudila možnost svobodne odločitve, ali hočejo pomagati pri ozaveščanju nevarnosti, ki na osnovi zapisanega preti slovenskemu prostoru, ali pa se raje odločijo za svoja življenja in iz procesa izstopijo. Odločili so se za pogumno dejanje, ki je žal postalo pogubno. Nadaljevali so pot. Niso se odzvali niti na opomine tovarišev z obale. Iz spoštovanja do umrlih in do njihovega poguma ne smemo pozabiti na Blanco in dogodek potisniti na stranski tir bledih spominov.

 

Umrli niso bili andrenalina željni avanturisti! Na obeh čolnih so se vozile najbolj odgovorne osebnosti povezane z gradnjo verige elektrarn na Savi od državne do lokalno-upravne in gospodarske ravni. Z njimi so bile tudi žene in matere (če se ne motim) tridesetih otrok; nekatere med njimi z gradnjo elektrarn domnevno niso imele opravka! Očitno ne gre le za linearen odnos med reko in graditelji elektrarn, temveč za trikotnik katerega tretje oglišče simbolizira življenje, točneje pretakanje življenja iz roda v rod. Mar ni ogrožena kvaliteta življenja, vitalna sposobnost prostora, če se v reki ubije njena življenjska moč?

 

Če začnemo na tak način brati sporočilo tragedije na Blanci, potem smo lahko umrlim neskončno hvaležni za njihovo žrtev. Pretrgali so zaroto ravnodušja ob velikih rušilnih posegih v prostor narave in omogočili da se krik narave (še enkrat) razprši po svetovnih medijih in potrka na zavest človeštva.

 

Nočem reči, da ne bi smeli graditi elektrarn, če nam sodobni razvoj tehnologije ne omogoča manj razdiralnega pridobivanja električne energije, vsaj v potrebnih količinah ne. Nedopustno pa je, če pri gradnji ne upoštevamo potreb reke in ne predvidimo načina, kako sistematično zajezena reka lahko ohrani svojo identiteto in svojo življenjsko moč. Gre vendar za isto življenjsko moč, ki omogoča življenje tebi in meni in vsem drugim ljudem, živečim na območju savskega razvodja.

 

Kaj lahko spremenimo? Prvič lahko določimo ritem zajezitev, ki bi reki omogočil regeneracijo med dvema zajezitvama. Drugič bi bilo potrebno prepoznati in določiti točke vzdolž reke, ki so reki nujno potrebne za izpolnitev njenega namena znotraj organizma narave in prostora. Če takih točk, oziroma vitalnih centrov reke, ne moremo rešiti pred zajezitvijo, je potrebno ob bregovih poskrbeti za nadomestne točke in jih oblikovati na tak način, da jih reka lahko sprejme kot pomožne centre njenega relativno nemotenega pretoka.

 

Menim, da bi se bilo potrebno tudi javno odreči posegov, ki bi lahko ogrozili integriteto in življenjsko moč krajev, odločilnih za blagostanje slovenskega ali evropskega prostora kot celote. Primer je predlagana zajezitev Save Dolinke pod Bledom. Po mojih raziskavah bi akumulacijsko jezero na tem kraju zadušilo dihanje celotnega blejskega prostora. Bled pa ni le kraj intimno povezan z identiteto in bistvom Slovenije, ampak po mojem občutku skupaj s Hodiškim jezerom na Koroškem sodeluje pri zagotavljanju ravnotežja v Evropi.

 

Glede na moje dojemanje slovenskega prostora deluje kanjon med Zidanim mostom in Krškim kot organ, ki uravnava zdravje vodnega elementa v prostoru med Karavankami, Julijci, Istro in robom Panonske nižine. Zajezitev bo verjetno onemogočila ali vsaj bistveno okrnila delovanje tega »organa«. Tragedija na Blanci se lahko razume kot krik opozorila, da je potrebno zaščititi to funkcijo prostora preden bo dokončno zatrta, prostor pa izročen nepredvidljivim posledicam. Potrebno bi bilo raziskati, na katerih mestih med Zidanim mostom in Krškim je funkcija uravnavanja vodnega organizma zasidrana in kako se te točke da nadomestiti v primeru, da jih bo zajezitev onemogočila.

 

Čas je, da nehamo ravnati z rekami, gorovji in prostorom nasploh kot da imamo opravka s tako imenovano »mrtvo naravo«. Zemlja je pred vsem inteligenčni organizem z neverjetno sposobnostjo ohranjanja in razvijanja življenja. Čas je dozorel, da začnemo s tem fantastičnim »trans-računalnikom«, zakladnico univerzalnega spomina, sodelovati ali vsaj prisluhniti njegovim nameram in potrebam. Reke in sploh vodni organizmi so posebej občutljivi prevodniki informacij. Preko njihovega vezja se pretaka najpomembnejši tok spomina na tem enkratnem planetu, namreč pretok življenjske informacije, kateri po domače rečemo življenjska sila. Kaj nam vsa pridobljena elektrika, če hkrati z njenim pridobivanjem uničujemo vir iz katerega se napaja naše lastno življenje?

 

Marko Pogačnik, predsednik Društva za sožitje človeka, narave in prostora VITAAA iz Ljubljane

[nimbus]

Popolnoma drži, da je ekološko stanje planeta odraz našega notranjega kaosa, ampak ko pogledamo tempo, v katerem se tajajo ledeniki, spreminjajo vzorci padavin (v Afriki so zato zaradi suš trenutno ogroženi milijoni, če pa do podobne spremembe pride nad Azijo, bo šlo za milijarde), širijo puščave ..., ne bi stavil na proces odpravljanja ega pri človeštvu, ker bomo šli u kurac prej, predno bo prišlo do sprememb, ki bi pomagale planetu.

Spomnimo se kozmičnega zakona - kakor zgoraj, tako tudi spodaj in ga uporabimo za primerjavo zdravja človeka in planeta. Na fizično zdravje človeka pozitivno vplivamo s spremembo energijskega stanja (avričnega polja), a velja tudi obratno - če zdravimo fizično telo, se izboljša njegova avra. Podobno je s planetom - trud posameznikov, ki skušajo kaj narediti, se odraža ne le na fizični in energijskih plasteh planeta, ampak mic po mic vplivajo tudi na kolektivno zavest človeštva in izboljšanje njegovega odnosa do planeta. Zato mi je pisanje, da so takšni posegi nepotrebni, totalka mimo.

 

la

 

se strinjam. poudarjam pa tut drugo plat. rad bi, da bi ti takozvani okoljevarstveniki že enkrat jasno in glasno povedali, da ne delujemo zaradi neke dobrodelne in ... (bemo boga, kako že kličeš človeka, ki noče nič imeti in samo daje ) kvalitete temveč, da rešujemo svojo lastno rit. potem imaš pa celo morje proizvajalcev raznih solarnih napeljav itd., ki ti prav v obraz tiščijo tiste izdelke zavite s preobleko te kao družbeno ozaveščene in sprejemljive dejavnosti... gret se na sonce itd. v resnici so pa te tehnologije za đabe... prodajajo jih pa za zlato. če bi res hoteli kaj naredit, bi vsaj mal ceno spustil, ne pa da se kartelno dogovarjajo o svetovni ceni, recimo 1W=5USD za sončne celice. in ko se bodo politiki nekaj odločil, bojo strigli trakove, se smehljali fotografom, mi bomo požirali njihove filantropske pravljice s katerimi nas bojo in nam jih že prodajajo, proizvajalci teh tehnologij bojo služli pa ko p*asci. ampak tuki ne govorim o parih hišah, jahtah al pa avtih... to bo denarja ko dreka. za par ljudi, relativno za svetovno populacijo. zato pa pravim... vse imamo. če bi radi kej nardil, bi to že zdavnej lahko nardil, samo do sedaj še noben ni dal zelene luči in noben ne bi "ornk" zaslužu. bi se samo preživljal. ampak, kdo to sploh še počne razen miljoni revčkov zadeva je way much deeper, way, way deeper, kot si jo pa mi sploh upamo zamišljat. to change a human being in a day is an illusion... to change it in a million of years is just another dream.

 

tudi, če tehnološko rešimo vse probleme, npr. s fizijo iz litra vode na ziljon enrgije, nas to ne spremeni. mi, kot družba, bomo še vseeno prav takšni za*ebanci, kot smo do zdej. tukaj je ta paradoks tega sveta. tudi, če to in potem to in to... vedno prideš navzkriž. vedno je trade-off in vedno ostaneš relativno praznih rok. zato pa modri pravijo, da je v slogi moč.

 

[Indy]

Popolnoma drži, da je ekološko stanje planeta odraz našega notranjega kaosa, ampak ko pogledamo tempo, v katerem se tajajo ledeniki, spreminjajo vzorci padavin (v Afriki so zato zaradi suš trenutno ogroženi milijoni, če pa do podobne spremembe pride nad Azijo, bo šlo za milijarde), širijo puščave ..., ne bi stavil na proces odpravljanja ega pri človeštvu, ker bomo šli u kurac prej, predno bo prišlo do sprememb, ki bi pomagale planetu.

Spomnimo se kozmičnega zakona - kakor zgoraj, tako tudi spodaj in ga uporabimo za primerjavo zdravja človeka in planeta. Na fizično zdravje človeka pozitivno vplivamo s spremembo energijskega stanja (avričnega polja), a velja tudi obratno - če zdravimo fizično telo, se izboljša njegova avra. Podobno je s planetom - trud posameznikov, ki skušajo kaj narediti, se odraža ne le na fizični in energijskih plasteh planeta, ampak mic po mic vplivajo tudi na kolektivno zavest človeštva in izboljšanje njegovega odnosa do planeta. Zato mi je pisanje, da so takšni posegi nepotrebni, totalka mimo.

 

la

 

Zanimiva tale kolektivan zavest ja.Kr naenkrat rata vsem spremeljivo nekej kar 20 let nazaj noben niti ni hotu slišat, oziroma je blo čudn.Defenitivno nekej je na temu in nekej sprož da vsi začeno tko razmišlat.

 

Bi se pa strinjov z Nosorogom,čeprov sm mišljenja da zadeve niso tolk kaotične kokr so napovedane za naprej , da bo človek prej sfukov sam sebe k spoštoval naravo.Govorim o vseh ljudeh naenkrat, ne posameznikih ki to že počno.Seveda je pa tle tut dvig kolektivne zavesti v igri....

[nosorog]

Pa stoprocentno ni odveč če dam še enkrat ta super članek:

 

http://www.pozitivke.net/article.php/Derri...pe-OnkrajUpanja

 

Tale članek je očitno sprožil odmeve tudi na nekaterih drugih forumih. Ker se z odnosom avtorja do "upanja" strinjam le delno, bom klele nalimal moj komentar na en post iz eega drugega foruma, ki pravi, da bi morali besedo upanje iz besednjaka črtati:

 

Verjetno si na pozitivkah brala prevod Jensenovega članka, v katerem se je spravil na "upanje". Ampak tako on, kot ti, imata prav le v kontekstu, v katerem bi lahko deloval, pa zaradi različnih vzrokov ne - ampak raje upaš.

Ampak oba pozabljata, da v lajfu obstajajo gibala, ki so močnejša od naše volje. Denimo, da pride do vojne - "sovražnik" te vrže v ječo. Tule mi boš zaman nakladala, da moraš to brezpogojno sprejeti. Nihče ni rad zaprt - večina želi delovati; pa v takšni situaciji ne more. V takšnih primerih, ko dejansko ne moreš delovati, ti duha drži pokonci upanje, da bodo okoliščine, ki te hromijo, enkrat spremenile. Pri tem ne pozabi, da z vloženo energijo (v danem primeru z energijo upanja!!!!) kljub hromečim okoliščinam, na energijski ravni delamo na spremembi!!!!!!! Torej - jaz se ljudem, ki so v takšnih situacijah, upanja ne bi upal vzeti ...

[mayan]

Govora je o onkraj upanja, kar jaz ne vidim kot vzeti upanje, še manj pa da moraš nekaj brezpogojno sprejeti. Prav to poudarja, da ti ni treba. Upanje se transformira v delovanje. Preusmeriš energijo in svojo ljubezen v tisto, kar je možno. S tem so morda šanse tudi za prvotno željo. Seveda je resničnost in realnost spet vprašanje, zato je tovrstno svobodne ljudi tako težko razumeti in so zanimivi. Tako kot je Krisnamurti pisal o svobodi kot onkraj znanega. Torej izven polja razuma in izven polja misli, piše. Point je ne upanja polagat v nekaj izven nas. Seveda je prav tako na mestu, da upamo tudi v druge ljudi, ampak ne izključno.

 

(Torej tisto upanje v ječi ni prvotno upanje; šele ko brezihodno stanje kot takšno dojameš se lahko rodi upanje, ki je onkraj prvotnega upanja in ki lahko ponudi izhod v brezihodnem. Vendar z kakršnokoli manipulacijo to odpade. To je neke vrste paradoks.)

[nosorog]

(Torej tisto upanje v ječi ni prvotno upanje; šele ko brezihodno stanje kot takšno dojameš se lahko rodi upanje, ki je onkraj prvotnega upanja in ki lahko ponudi izhod v brezihodnem. Vendar z kakršnokoli manipulacijo to odpade. To je neke vrste paradoks.)

 

Sori Mayan, sam jst preprosto nisem zadost brihten, da bi tole tvoje pisanje dojel.

[nimbus]

Sori Mayan, sam jst preprosto nisem zadost brihten, da bi tole tvoje pisanje dojel.

 

to je po platonu... imaš npr. lepo stvar in rečeš, to in to je lepo. ampak ta stvar ni lepa zaradi sebe same, temveč je lepa zato, ker je udeležena v Lepem. in stvar kot takšna lahko s funkcijo časa postane tudi grda. ker lepo ni grdo ni ne lepo in ne grdo na stvari temveč na lepem samem in grdem samem. idealistični argument (tudi platonov) za obstoj nematerijalnega sveta je, da tega lepega samega ne zaznamo direktno z našimi čutili. zaznamo le lepo stvar itd. ne pa lepega kot takega, ki je čista ideja v božanskem svetu večnosti. ta svet idej, ki je po sebi večen in nespremenljiv, je vzrok sveta porajanja, tj. materijalnega sveta, katerega značilnost je porajanje in minevanje. no, in mayan govori o brezizhodnem stanju kot takšnem.

 

to je prou fraza... je ne uporabiš vsak dan. ne rečeš npr. dej mi pir kot takšen

 

[nosorog]

to je po platonu... imaš npr. lepo stvar in rečeš, to in to je lepo. ampak ta stvar ni lepa zaradi sebe same, temveč je lepa zato, ker je udeležena v Lepem. in stvar kot takšna lahko s funkcijo časa postane tudi grda. ker lepo ni grdo ni ne lepo in ne grdo na stvari temveč na lepem samem in grdem samem. idealistični argument (tudi platonov) za obstoj nematerijalnega sveta je, da tega lepega samega ne zaznamo direktno z našimi čutili. zaznamo le lepo stvar itd. ne pa lepega kot takega, ki je čista ideja v božanskem svetu večnosti. ta svet idej, ki je po sebi večen in nespremenljiv, je vzrok sveta porajanja, tj. materijalnega sveta, katerega značilnost je porajanje in minevanje. no, in mayan govori o brezizhodnem stanju kot takšnem.

 

to je prou fraza... je ne uporabiš vsak dan. ne rečeš npr. dej mi pir kot takšen

 

 

Mislim, da bi blo trena večino filozofov preprosto potolčt!

[Ale']

Upanje, želja, hrepenenje... te vlečejo ven iz samega sebe, vlečejo ven iz sedanjega trenutka... ves čas si potem v nečem, česar ni sedaj... in ti jemlje energijo, ki jo potrebuješ za tvojo rast.

 

Vizija, cilj, sprejemanje sedanjega trenutka, odločnost spremeniti nekaj na boljše brez nasilja, samozaupanje, samospoštovanje, iskrenost... ti pa pomagajo pri tvoji rasti...

 

In s tem ko ti rasteš, rastejo tudi drugi okrog tebe... in okrog njih... in krog se širi...

[Indy]

Eh Zemlja ns bo vse prežvela.Če jih teh 5 miljard let ni nobenmu ratal, nau tut nm

[nimbus]

Mislim, da bi blo trena večino filozofov preprosto potolčt!

 

ah, si dolgočasen

 

[Guest Lotus']

Upanje, želja, hrepenenje... te vlečejo ven iz samega sebe, vlečejo ven iz sedanjega trenutka... ves čas si potem v nečem, česar ni sedaj... in ti jemlje energijo, ki jo potrebuješ za tvojo rast.

 

Vizija, cilj, sprejemanje sedanjega trenutka, odločnost spremeniti nekaj na boljše brez nasilja, samozaupanje, samospoštovanje, iskrenost... ti pa pomagajo pri tvoji rasti...

 

In s tem ko ti rasteš, rastejo tudi drugi okrog tebe... in okrog njih... in krog se širi...

 

:palec:

 

Super napisano

 

 

[nosorog]

:palec:

 

Super napisano

 

 

 

Vraga je. Če se obregnem sam ob želje - želje so vendar eno od gonil naše ustvarjalnosti. Nevarne so le tiste, ki izhajajo iz hotenja po občutku trdnejše identitete in se nanašajo na posedovanje predmetov ali ljudi, ki jih izenačujemo z občutkom osebne moči ter tiste, ki vodijo v izkrivljene strasti.

[NVK]

Lotus'

 

 

Ko rešuješ sebe,rešuješ svet. Vsako drugo reševanje je beg pred samim seboj.

 

RESNICA!

 

Kdor se temu čudi, velja zanj samo eno, besede, besede, besede ah besede.

 

Vse izvira iz nas, podoba in stanje planeta je takšno, da nas sili se obrnit v sebe in tam začet pospravljat. Konec koncev je ta planet tu zato, da služi našemu duhovnemu razvoju, ni tu zato, da bi mi služili njemu. Vse kar se je, se, se bo dogajalo ima samo en namen - dvignit našo zavest, ljubezen do sebe - posledično tudi do soljudi, živali, planeta.

 

ČE NE LJUBIŠ SEBE TUDI BLIŽNJEGA NE MOREŠ -za to je slišal že vsak od nas, tak da že mal smrdi na kliše a dejstvo je, da je to res.

 

ŠE ENKRAT:

Ko rešuješ sebe,rešuješ svet. Vsako drugo reševanje je beg pred samim seboj.

[butl]

Lotus'

 

 

 

 

RESNICA!

 

Kdor se temu čudi, velja zanj samo eno, besede, besede, besede ah besede.

 

Vse izvira iz nas, podoba in stanje planeta je takšno, da nas sili se obrnit v sebe in tam začet pospravljat. Konec koncev je ta planet tu zato, da služi našemu duhovnemu razvoju, ni tu zato, da bi mi služili njemu. Vse kar se je, se, se bo dogajalo ima samo en namen - dvignit našo zavest, ljubezen do sebe - posledično tudi do soljudi, živali, planeta.

 

ČE NE LJUBIŠ SEBE TUDI BLIŽNJEGA NE MOREŠ -za to je slišal že vsak od nas, tak da že mal smrdi na kliše a dejstvo je, da je to res.

 

ŠE ENKRAT:

 

 

Eee, kako se pa to nardi?

 

 

[mayan]

Lotus'

 

 

 

 

RESNICA!

 

Kdor se temu čudi, velja zanj samo eno, besede, besede, besede ah besede.

 

Vse izvira iz nas, podoba in stanje planeta je takšno, da nas sili se obrnit v sebe in tam začet pospravljat. Konec koncev je ta planet tu zato, da služi našemu duhovnemu razvoju, ni tu zato, da bi mi služili njemu. Vse kar se je, se, se bo dogajalo ima samo en namen - dvignit našo zavest, ljubezen do sebe - posledično tudi do soljudi, živali, planeta.

 

ČE NE LJUBIŠ SEBE TUDI BLIŽNJEGA NE MOREŠ -za to je slišal že vsak od nas, tak da že mal smrdi na kliše a dejstvo je, da je to res.

 

ŠE ENKRAT:

 

PREVOD NVK-ja:

Dost mam vsega sranja, I need a fucking joint, saj pa vsi pravjo da morš najprej met sebe rad. Zdaj štekam. V bistvu si itak dvigujem zavest s travo in to vse, ker ko sem high čutim ljubezen do vseh živih bitij. To je to! In še enkrat...

 

[NVK]

PREVOD NVK-ja:

Dost mam vsega sranja, I need a fucking joint, saj pa vsi pravjo da morš najprej met sebe rad. Zdaj štekam. V bistvu si itak dvigujem zavest s travo in to vse, ker ko sem high čutim ljubezen do vseh živih bitij. To je to! In še enkrat...

 

NICE.

 

Eee, kako se pa to nardi?

 

Ka pa vem, sam si enga navijem.

[butl]

 

koji bluz

[nimbus]

dragi moji, beseda je ultimate reality...

 

tiste litefelge vam bojo slej ko prej zarustale

 

kdaj bo donkihot spoznal, da je mlin na veter "nebivajoče"

 

kot tako

 

[mayan]

Včasih nebivajoče ni samo mlin na veter, ampak je nevzdržno kot tako. Zato pa smo tukaj kot taki, da spoznamo cajt kot takega in pa to da ga imamo, da bomo lahko enkrat močni v esktazi. Kot taki

[nimbus]

Včasih nebivajoče ni samo mlin na veter, ampak je nevzdržno kot tako. Zato pa smo tukaj kot taki, da spoznamo cajt kot takega in pa to da ga imamo, da bomo lahko enkrat močni v esktazi. Kot taki

 

platonisti vseh dežel, združite se

 

[mayan]

Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti. Platon je skušal dati precizen teoretičen status filozofiji, platonizem je originalna filozofija, Platon pa je »začetnik« filozofije, tako da je odslej vsa filozofija, ki to hoče biti, bolj ali manj platonistična.

[nimbus]

Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti. Platon je skušal dati precizen teoretičen status filozofiji, platonizem je originalna filozofija, Platon pa je »začetnik« filozofije, tako da je odslej vsa filozofija, ki to hoče biti, bolj ali manj platonistična.

 

dejansko razlikovanje sofistike in filozofije. sofist blebeta, filozof molči. 99,9% folka uporablja besedo filozofija v smislu sofistike.

 

[Guest Lotus']

Želje so vendar eno od gonil naše ustvarjalnosti.

Se strinjam. Živeti je pa treba v sedanjem trenutku ne pa v prihodnosti,to meče človeka z ravnotežja.

Srečem sem zdej(ta trenutek) ne jutri,ko bojo vsi raznorazni pogoji(želje) za mojo srečo izpolnjeni,ker sreča je v meni.

Torej za srečo ne rabijo bit izpolnjene nobene moje želje in hotenja.S takim pristopom pride želja hitreje do manifestacije,

ker si nenavezan nanjo.

Tko, da se lahko igramo to igro življenja še bolj lahkotno in sproščeno.

[Marsa]

heh...

naskljocala strasansko dolg, pomemben post, v katerem so ble vse resitve in vse, pa sem ga zal namesto objavla, zaprla.

skoda, zdej pa ne bomo nikol vec vedl - Resitve.