Smisel življenja - bhakti yoga

[Hanuman]

Bhagavad-gita je knjiga, ki me je v življenju najbolj razsvetlila. Namen vseh navodil v Bhagavad-Giti je, da v nas obudijo čisto zavest. Vedsko znanje je transcendentalno in ni rezultat raziskav. Človek ima štiri pomanjkljivosti: (1) zagotovo dela napake, (2) nenehno je pod vplivom iluzije (3) rad vara – tudi najneumnejši človek se dela zelo pametnega in čeprav ne pozna niti lastnega položaja postavlja teorije ''Mislim, da je to tako, to pa tako'' in (4) je omejen z nepopolnimi čuti. Vede niso zbirka človeškega znanja, ker je napaka izključena.

 

Samospoznavanje

 

Med ljudmi, ki trpijo v tem svetu, je le malo takih, ki dejansko poskušajo izvedeti, kdo so, od kje so prišli, zakaj so se znašli v tem položaju, zakaj drugi trpijo, kaj je zavest, zakaj takšna raznolikost živih bitij, kaj je Absolutna Resnica in tako naprej. Dokler je živo bitje pod vplivom materije, je v pogojenem stanju, v katerem ga slepi prepričanje, da je proizvod materialne narave. Takšna miselnost se imenuje lažni ego. Kdor je povsem prevzet od telesnega pojmovanja življenja, ne more razumeti svojega položaja. Telesnega pojmovanja življenja, bi se morali znebiti. Kdor želi doseči osvoboditev in se rešiti vseh treh materialnih nadlog (nadlog uma, nadlog drugih živih bitij in naravnih katastrof), mora najprej spoznati, da se razlikuje od materialnega telesa. Osvoboditev (mukti) je stanje, v katerem živo bitje nima več materialno zavest. Doseči mukti pomeni osvoboditi se nečiste, materialne zavesti in razviti čisto zavest.

 

 

Vsak človek bi se moral vprašati po višjem smislu življenja. Spanje, hranjenje, parjenje in branjenje so štiri lastnosti skupne živalim in ljudem. Če človek dela izključno samo te štiri stvari, ni boljši od živali (je uglajena žival) in zapravlja dragoceno priložnost, ki mu jo nudi človeška življenjska oblika – priložnost, da izkoristi znanost o samospoznavanju. Razlika med živalmi in človekom je, da se samo človek lahko vpraša po višjem smislu življenja. Zavest živega bitja je transcendentalna. Ko se človek odreče vsakršnim željam po čutnem uživanju, ki so plod umskega snovanja, se njegov um očisti in najde zadovoljstvo samo v jazu. Tistega, čigar ne vznemirijo niti trojne nadloge(nadloge uma, nadloge drugih živih bitij in nadloge, ki jih povzroča materialna narava - naravne katastrofe), ki ni vzhičen v sreči in ne pozna navezanosti, strahu in jeze. Tisti, kogar ne vznemirjata dobro in zlo in, ki ju niti ne povzdiguje niti ne zaničuje in lahko umakne čute od predmetov čutne zaznave, tisti ima čisto transcendentalno zavest. Kdor se dvigne na to transcendentalno raven, takoj spozna Vrhovni Brahman in preplavi ga neizmerna radost. Nikoli za ničemer ne žaluje in po ničemer ne hrepeni ter je enako naklonjen vsem živim bitjem.

 

Materialno telo je po naravi minljivo. Premine lahko takoj ali pa po sto letih. To je samo vprašanje časa. Ni ga mogoče ohranjati v nedogled. Duša v telesu pa je večna in se ne spreminja. Ko duša telo zapusti se le-to začne razkrajati. Vzdrževalec telesa je torej duša. Samo telo je nepomembno. Duša je nespremenljiva. Ne spreminja se, kot se spreminja telo. Spreminjanje telesa poteka v šestih stopnjah: telo se rodi, nekaj časa obstaja, raste, ustvari nekaj produktov, postopoma slabi in nazadnje izgine v pozabo. Duša pa takim spremembam ni podložna. Duša se ne rodi, ker pa vstopi v materialno telo, se rodi telo. Duša se ne rodi in ne umre, ko se rodi in umre telo. Duša se nikoli ne postara, kot se postara telo.

 

Obstaja nešteto duhovnih atomov, katere velikost je enaka desettisočini konice lasu. Individualni delec, duša, je duhovni atom, manjši od materialnega atoma. Takih atomov je nešteto. Ta majcena duhovna iskra je osnova materialnega telesa in njen vpliv se širi po celem telesu. Vpliv duše po vsem telesu zaznavamo kot zavest, ki je torej dokaz prisotnosti duše. Vsak laik lahko razume, da je materialno telo brez zavesti mrtvo. Zavest v telesu ni mogoče obuditi z nobenim materialnim posegom. Zavest ni rezultat spajanja materije, temveč izvira iz duhovne duše.

 

 

Koristno je poznati samega sebe – vedeti kaj si. Če razumeš, kaj si, razumeš tudi druge stvari. To se imenuje atma-tattva, atma-jnana, znanje o jazu.To je pomembno. Smisel življenja je samospoznavanje. Proučujte sebe.

 

Kdor nima končnega cilja je vznemirjen in ne najde miru. In kdo je lahko srečen, če ni miren?

 

 

Na spodnjem linku pa His Divine Grace A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada, ki je prevedel Vede (5000 let stari sveti spisi, ki ti pokažejo pravo in edino pot) iz sanskrta v angleški jezik.

 

www.youtube.com/watch?v=4JdmuPKgNVI

 

Lepe dni

[Antoninus]

Jai Bajirang Bali, Jai Hanumanji!!

[DON KARLOS]

Hari OM

 

Moram priznati da me HARE KRIŠNA gibanje gospoda Prabhupade spominja na otroški vrtec in njihovi prevodi svetih tekstov pa so obupno slabi in prirejeni po lastnemu otroškemu navdihu. Ko sem bral njihovo literaturo sem se spomnil na otročičke, ki tulijo uuuaaaa moj tati pa je najlepši ne moj je uuuuaaaaa, smo da oni tulijo Krišna je največji drugi pa Jezus je največji ha ha ha. Ma otroški vrtec vam povem. V giti je opisano, da kakršen je človek takšna je njegova vera in vaša vera je žal v plenicah saj ste svoje otroško mišljenje in nedoraslost prenesli na bogega Krišno in ga tako spremenili v verskega fanatika, kar pa sploh ni, tako da se človek vpraša a ga res častite ali pa mogoče častite demone. Odrasel in zrel um bo videl boga povsod in v vseh oblikakh kot sta Šiva in Kali ki jim Krišna rad poljublja in masira stopala saj ni verski fanatik ha ha ha. V Ramajani je Rama dejal, da kdor ne bo popolnoma predan lotosovim stopalom BOGA ŠIVE, ga Rama ne bo sprejel k sebi ne v svojih sanjah.

 

Vaša otroškost ki se je nažalost sprevrgla v fanatizen se kaže tudi v tem kako besno pljuvate po BOGU ŠIVI, sram naj vas bo v dno srca. Kdo pa vam je dovolil kaj takega? Vaše pljuvanje po Šivi izvira iz popolnega nerazumevanja svetih tekstov. Naprimer neumne debate o nirguni in sarguni in katera oblika boga je kateri podrejena. Tako strastno trobentaste kako je nirguna podrejena sarguni a se hkrati pred Bogom hudo sramotiste saj sploh ne razumete konteksta nirgune. Že samo poznavanje slovenščine bi lahko pripomoglo k bolj strpnemu odnosu do te teme. Kaj pomeni nirguna - ni gun, ni lastnosti ne oblike. Kaj je s tem mišljeno. Da je Bog nad tremi gunami, ali pa me hočete prepričati, da je Bog pod tremi gunami. Sicer pa je modri stvarnik vsega Šiva pametno dejal, da moramo ljubeče spoštovati nirguna in sarguna obliko Boga med katerimi ni razlike. Razlike dela samo nevednost in govori o vrečvrednostih nekaterih božjih inkarnacij.

 

Drugo hudo nerazumevanje Šivine filozofije se spotika ob enost vsega. Naprimer, če je vse enost zakaj ne moremo jesti zemlje? Spet popolno nerazumevanje vsebine svetih tekstov, ki črpa svoj navdih iz papagajastega dobesednega tolmačenja brez kančka domišlije. Pa poglejmo stvar drugače. Voda zavre pri 100 stopinjah celzija v Ameriki, Sloveniji in Indiji enako torej kje je razlika? Sol je slana na Luni in na Zemlji, torej kje je razlika? Pameten človek je pameten v Rusiji in v Avstraliji, torej kje je razlika in vsaka duša lahko doseže rasvetljenje, torej kje vi vidite takšne razlike?

 

Ko sem bral tekste o Šivi in Krišni v originalu nisem našel napak, ko pa sem bral vaše komentarje in prevode sem našel neskončno napak in nesmislov.

 

Pa tudi g. Hanuman vaša izjava, da je

[DON KARLOS]

Pa tudi g. Hanuman vaša izjava, da je vaše gibanje edina pot k Bogu je fanatična, otročja in vredna vsake graje!

 

 

OM NAMAH ŠIVAJ

[tantra]

Po prepričanju 150000 verujočih hindujcev reinkarnirano hindujsko božanstvo v rojenem dvoglavem dečku

http://www.zurnal24.si/cms/novice/svet/index.html?id=64828

[barbara108]

Slučajno sem prišla na ta forum, z zanimanjem videla objavo Hanumana in nato seveda Don Karlosa Brez zamere; čeprav očitno študiraš neke svete spise, si Prabhupadove knjige malo posplošil. Če bi jih dejansko študiral, bi, ne trdim, da sprejel njegova učenja, ampak jih vsaj malo bolje razumel in svoje mnenje podkrepil z močnejšimi argumenti ...

 

Ne mislim filozofirat, ker nisem glih kvalificirana, ampak vseeno:

Prabhupad v knjigah ves čas govori, kako je treba polbogovom (med katerimi je tudi Šiva) izkazati vse spoštovanje (ipak so na odgovornih funkcijah), a jih ne oboževati. Oboževanje je namenjeno Vsevišnji Osebnosti, Krišni. Prabhupad zagotovo ne pluva po polbogovi in če kak hare krišnovec (Prabhupadov "sledilec") to počne, bluzi, nima razumevanja al se pa sam zafrkava.

 

Prabhupadova analogija, ki nam pomaga razumeti odnos Šiva-Krišna, je, da če privzamemo, da je Krišna mleko, je Šiva jogurt. V nekem smislu ena in ista stvar (oz. oseba), vendar različna.

 

Nimam navade pisati po forumih - že itak sm dost časa za računalnikom - tko, da se ne mislim spuščat v neke debate, ker so, po vsej verjetnosti, čist mim, brez smisla, brez nekega cilja. Ampak ko sem prebrala besedilo vase zaverovanega don karlosa, pa sem mogla vsaj neki odpisat (se za ta jubilej še registrirat , ker tak odnos me pa res moti ...

 

Drugih misli sploh ne bom komentirala ...

 

p.s.: In voda nikakor ne zavre vsepovsod pri 100 stopinjah. Že na Zemlji so razlike, kaj še če vzamemo celo atmosfero in druge dele univerzuma. No ja ...

 

bhaktina wannabe

[DON KARLOS]

No pa prosim komentiraj izjavo g. P,da je Šiva polbog in da se Krišnovim baktam gnjusi oboževati Šivo in pa tudi da je rojstvo v ženskem telesu karmična kazen saj se je bolje roditi kot moški.

[DON KARLOS]

No pa prosim komentiraj izjavo g. P,da je Šiva polbog in da se Krišnovim baktam gnjusi oboževati Šivo in pa tudi da je rojstvo v ženskem telesu karmična kazen, saj se je bolje roditi kot moški.

 

Torej verjameš, da je Šiva manj mogočen kot Krišna in da je vaša vera najboljša in edina najbolj prava?

 

Kar se pa tiče različnosti, je tvoja primera z vodo popolnoma nepotrebno dlakocepska Mogoče preveč dobesedno razumeš simboliko, a si kemičarka?. Naj ti obrazložim. Če komu rečeš da je težak kot slon ne misliš s tem da tehta tri tone. Simbolika je svoboda razumevanja resničnosti.

 

Prosim odgovori mi ali se počutiš večvredna kot ostali, da bom našel razlike HA HA HA

[zerkalo]

Služenje-ja, pa komurkoli, sebi, Bogu, naravi, vsemu skupaj itd.... Služenje je izraz

predanosti, ki je nujno stanje zavesti v našem razvoju.

Bhakti joga

Samo, kot pri vseh ostalih stvareh, fanatizem izniči namen in je na nek način

še bolj škodljiv, kot pa da se človek sploh ne bi ukvarjal s tem.

Škoda energije....

teli Krishnovci so pa kronski primer fanatizma...če bi se Krishna prikazal med njimi

ga ne bi videli, ker tako nikjer ne piše v vseh tistih zakomplicirano brezvezno popisanih kupih

slabo zvezanega papirja, ki jih tako neusmiljeno tiskajo. Lepa skrb za drevesa, recimo....

Blah.... :xx!:

[vishnu.das]

V tej temi že dolgo ni nihče nič pisal, upam da bo še kdo to bral...

 

Hari bolo

Takole bom napisal; Res je, Hare Krišne znajo bit zelo fanatični. Ampak jih razumem, kajti Krišnova mislot je neizmerna. Ampak kdor ni izkusil neverjetne ljubezni in milosti Gospoda Krišne, ki te v templju ali med mantranjem maha mantre včasih oblije povsem brez veliko lastnega napora, ta ne more vedeti kako ljubeč in milosten je Gospod Sri Krišna.

Sledite proces bhakti Srila Prabhupade nekaj časa in boste videli, da res deluje. ali pa ne? Če ne probate ne morete vedeti.

Vem pa da zna bit fanatizem precej velik in moteč včasih, še meni, pa sem že nekaj let v tem gibanju gre včasih tako na živce, da mi slabo rata

Če pa odmisliš fanatizem, razne poitike in ostale človeške napake, ki se dogajajo v skupnosti (smo pač le jive, pogojene duše in s tem zmotljivi) ostane nekaj tako lepega in čistega, da se ne da opisati z besedami.

Komentar, da zakaj obožujemo Krišno, če pa sta Krišna in Šiva eno, v naslednjem stavku pa praviš, da je Šiva stvarnik in ne Krišna - ta komentar je pa skrajno nelogičen in sam sebi nasprotujoč. Mi pač Bogu pravimo Krišna, ima pa seveda več imen.

Meni osebno je zelo všeč tudi Gospod Šiva, ga imam na oltarčku in ga tudi obožujem, poleg Krišne in Jagganatha. In verjamem da je poti do Boga veliko, in so vse povezane z bhakti. Vem tudi da bhakti ni enako ISKCON (skupnost za zavest Krišne), vem pa da je ISKCON lahko pot do bhakti. Kot tudi kakšna druga inštitucija. Bhakti namreč ni omejen na nobeno religijo in vero.

Niti na izobrazbo, raso, narod ali starost ter spol osebe. Krišna ima vse zelo zelo rad. On je sama ljubezen.

Om tat sat

Popravljeno 21. oktober 2008 -> vishnu.das

[xyz]

V tej temi že dolgo ni nihče nič pisal, upam da bo še kdo to bral...

 

Hari bolo

Takole bom napisal; Res je, Hare Krišne znajo bit zelo fanatični. Ampak jih razumem, kajti Krišnova mislot je neizmerna. Ampak kdor ni izkusil neverjetne ljubezni in milosti Gospoda Krišne, ki te v templju ali med mantranjem maha mantre včasih oblije povsem brez veliko lastnega napora, ta ne more vedeti kako ljubeč in milosten je Gospod Sri Krišna.

Sledite proces bhakti Srila Prabhupade nekaj časa in boste videli, da res deluje. ali pa ne? Če ne probate ne morete vedeti.

Vem pa da zna bit fanatizem precej velik in moteč včasih, še meni, pa sem že nekaj let v tem gibanju gre včasih tako na živce, da mi slabo rata

Če pa odmisliš fanatizem, razne poitike in ostale človeške napake, ki se dogajajo v skupnosti (smo pač le jive, pogojene duše in s tem zmotljivi) ostane nekaj tako lepega in čistega, da se ne da opisati z besedami.

Komentar, da zakaj obožujemo Krišno, če pa sta Krišna in Šiva eno, v naslednjem stavku pa praviš, da je Šiva stvarnik in ne Krišna - ta komentar je pa skrajno nelogičen in sam sebi nasprotujoč. Mi pač Bogu pravimo Krišna, ima pa seveda več imen.

Meni osebno je zelo všeč tudi Gospod Šiva, ga imam na oltarčku in ga tudi obožujem, poleg Krišne in Jagganatha. In verjamem da je poti do Boga veliko, in so vse povezane z bhakti. Vem tudi da bhakti ni enako ISKCON (skupnost za zavest Krišne), vem pa da je ISKCON lahko pot do bhakti. Kot tudi kakšna druga inštitucija. Bhakti namreč ni omejen na nobeno religijo in vero.

Niti na izobrazbo, raso, narod ali starost ter spol osebe. Krišna ima vse zelo zelo rad. On je sama ljubezen.

Om tat sat

 

Se sliši vsekakor bolj strpno od ostalih predstavnikov omenjene religije.

 

Meni osebno se zdi koncept "pot do boga" nekako nesmiseln,

ker, če je vse bog, potem ni poti do boga, temveč je sama pot bog.

Oz. kakor pravijo upanišade: "Vse kar izhaja iz popolnega, je popolno."

[Alan_New]

Meni osebno se zdi koncept "pot do boga" nekako nesmiseln,

ker, če je vse bog, potem ni poti do boga, temveč je sama pot bog.

Oz. kakor pravijo upanišade: "Vse kar izhaja iz popolnega, je popolno."

Če je vse bog, ni dovolj imeti samo informacijo o tem. Treba je to v popolnosti živeti in občutiti -- biti v takem stanju bitja, da se tega neprekinjeno zavedamo. In delo za takšno zavest je "pot do boga".

[xyz]

Če je vse bog, ni dovolj imeti samo informacijo o tem. Treba je to v popolnosti živeti in občutiti -- biti v takem stanju bitja, da se tega neprekinjeno zavedamo.

 

In kako veš, da se ne ?

Vsak "to" po svoje interpretira (če sploh) in tudi živi.

 

In delo za takšno zavest je "pot do boga".

 

Zavest je že tam

 

Mogoče ti misliš, da moraš nekaj doseči, ali pa celo, da morajo drugi nekaj doseči

a to je le ena od interpretacij procesa samega, ki je pot. Pot pa je tu, sedaj in nikjer drugje.

 

Vse je tako, kot mora biti.

[Alan_New]

Vsak "to" po svoje interpretira (če sploh) in tudi živi.

Seveda, interpretacije so različne, a osnovno stanje bitja, osnovna energija prosvetljenih ljudi je enaka. Razlike so potem v osebnostih, značajih itd.

 

Zavest je že tam

Kje?

 

Pot pa je tu, sedaj in nikjer drugje.

To je miselno, intelektualno vse res. Samo kaj komu to pomaga, če se ne razvija? Ta fraze so največkrat zgolj intelektualna prekucavanja in izgovori.

[xyz]

Seveda, interpretacije so različne, a osnovno stanje bitja, osnovna energija prosvetljenih ljudi je enaka. Razlike so potem v osebnostih, značajih itd.

 

Kdaj potem ?

 

Kje?

 

Vsepovsod.

 

To je miselno, intelektualno vse res. Samo kaj komu to pomaga, če se ne razvija? Ta fraze so največkrat zgolj intelektualna prekucavanja in izgovori.

 

Kdo/kaj se ne razvija ?

 

Vse se razvija, vse JE proces ! Ne obstaja nekaj, kar bi bilo izven procesa.

Način tvojega pristopa pa je intelektualen, res.

Ti misliš, da je nekaj več, nekaj manj; nekaj ja in nekaj ne...

a vse to so izmišljotine in ti to prav dobro veš, prav tako kot jaz

A smo pač vsi kreativni.

[Alan_New]

Kdaj potem ?

Mislim na razlike med prosvetljenimi ljudmi. Seveda so bile tudi prej te razlike v osebnostih in značajih, a hotel sem samo poudariti osnovno isto energijo, stanje bitja.

 

 

Kdo/kaj se ne razvija ?

 

Vse se razvija, vse JE proces ! Ne obstaja nekaj, kar bi bilo izven procesa.

Način tvojega pristopa pa je intelektualen, res.

Ti misliš, da je nekaj več, nekaj manj; nekaj ja in nekaj ne...

a vse to so izmišljotine in ti to prav dobro veš, prav tako kot jaz

A smo pač vsi kreativni.

Ja, res se vse razvija, ampak zelo zelo počasi in nezavestno. Bistvo duhovnega razvoja pa je v tem, da se ta proces pospeši in se v enem življenju čimveč naredi. Seveda za tiste, ki jih to zanima. Ampak spet je tu trik: če se vse da na nek skupni imenovalec, češ, saj je vse eno, saj se razvoj tako ali tako dogaja, je to spet izgovor za tiste, ki nočejo delati. In potem lahko samo še gledajo v zrak in halucinirajo, da so že prispeli do prosvetljenja -- ali do tistega, kar pač kdo hoče doseči. To je nekaj podobnega, kot če si nekdo zapira oči pred problemi, ki jih mora rešiti, in se mentalno, kao pozitivno, prepričuje, da ni problemov in da je vse v redu, tako kot mora biti in ostale floskule. In potem ga problemi požrejo.

[xyz]

Bistvo duhovnega razvoja pa je v tem, da se ta proces pospeši in se v enem življenju čimveč naredi. Seveda za tiste, ki jih to zanima.

 

Subjektivno "bistvo"... interpretirano od tebe.

Odgovor nekoga drugega, npr. paradoksalen odgovor zen-budista bi bil: Uganka je rešena, ko ugotoviš, da uganke ni.

 

Vsekakor pa so ti različni načini gledanja obenem tudi celotna mašinerija, ki določa kakovost našega lastnega bivanja.

Če menimo, da imamo v življenju nalogo narediti čim več, moramo pač narediti čim več.

 

Ampak spet je tu trik: če se vse da na nek skupni imenovalec, češ, saj je vse eno, saj se razvoj tako ali tako dogaja, je to spet izgovor za tiste, ki nočejo delati. In potem lahko samo še gledajo v zrak in halucinirajo, da so že prispeli do prosvetljenja -- ali do tistega, kar pač kdo hoče doseči. To je nekaj podobnega, kot če si nekdo zapira oči pred problemi, ki jih mora rešiti, in se mentalno, kao pozitivno, prepričuje, da ni problemov in da je vse v redu, tako kot mora biti in ostale floskule. In potem ga problemi požrejo.

 

Pa saj problemov dejansko ni. Druga reč je navidezna razdvojenost osebnosti, ko v bistvu v probleme verjameš, a jih obenem zanikaš.

Razsvetljenje je, po moje, sleherno stanje bivanja; tudi kamen je razsvetljen in ko se sesuje v prah, je prah prav tako razsvetljen...

ni nekega končnega stanja in ne začetnega... sedanjost je vedno najboljša, ker je edina.

[zerkalo]

Ja, res se vse razvija, ampak zelo zelo počasi in nezavestno. Bistvo duhovnega razvoja pa je v tem, da se ta proces pospeši in se v enem življenju čimveč naredi. Seveda za tiste, ki jih to zanima. Ampak spet je tu trik: če se vse da na nek skupni imenovalec, češ, saj je vse eno, saj se razvoj tako ali tako dogaja, je to spet izgovor za tiste, ki nočejo delati. In potem lahko samo še gledajo v zrak in halucinirajo, da so že prispeli do prosvetljenja -- ali do tistega, kar pač kdo hoče doseči. To je nekaj podobnega, kot če si nekdo zapira oči pred problemi, ki jih mora rešiti, in se mentalno, kao pozitivno, prepričuje, da ni problemov in da je vse v redu, tako kot mora biti in ostale floskule. In potem ga problemi požrejo.

 

točno tako. Že res, da so kamni razsvetljeni a kaj ko se tega ne zavedajo.

Zavedanje pa je delo, jebiga, vsak trenutek posebej, razvoj se ne ustavi ko nam postane nekaj kao "jasno".

Takrat se težave šele zares začnejo

[xyz]

točno tako. Že res, da so kamni razsvetljeni a kaj ko se tega ne zavedajo.

Zavedanje pa je delo, jebiga, vsak trenutek posebej, razvoj se ne ustavi ko nam postane nekaj kao "jasno".

Takrat se težave šele zares začnejo

 

Zavedanje ni nikakršno delo. Zavedanje enostavno je.

[Alan_New]

Odgovor nekoga drugega, npr. paradoksalen odgovor zen-budista bi bil: Uganka je rešena, ko ugotoviš, da uganke ni.

Samo najprej se moraš jebat z uganko, da lahko to v polnosti dojameš in zaživiš. Tu je razlika. Mentalna informacija ni dovolj in nikoli ni bila. Je samo nakazilo, usmeritev. Danes pa je itak večina ljudi prepričanih, da že nekaj vé, takoj ko dobi kakšne informacije. Potem pa se začne filozofiranje, preobračanje besed in vrtenje v krogih.

 

 

Pa saj problemov dejansko ni.

 

Brez problemov, težav, situacij, ki jih je treba rešit, ni rasti in ni razvoja. Pa se lahko še tako prepričuješ, da "problemov dejansko ni".

 

Zavedanje ni nikakršno delo. Zavedanje enostavno je.

Zavedanje je treba trenirati, ni kar tako dano. Svet bi bil zelo drugačen, če bi bilo tako preprosto.

[xyz]

Samo najprej se moraš jebat z uganko, da lahko to v polnosti dojameš in zaživiš. Tu je razlika. Mentalna informacija ni dovolj in nikoli ni bila. Je samo nakazilo, usmeritev. Danes pa je itak večina ljudi prepričanih, da že nekaj vé, takoj ko dobi kakšne informacije. Potem pa se začne filozofiranje, preobračanje besed in vrtenje v krogih.

 

To je zgolj kreativnost. Igra. Oz. suho gledano: interakcija... kar nas pripelje do zavesti same, ki ni nič drugega kot interakcija.

 

Brez problemov, težav, situacij, ki jih je treba rešit, ni rasti in ni razvoja. Pa se lahko še tako prepričuješ, da "problemov dejansko ni".

 

To, kar imenuješ "težava" ali "problem" je razvoj sam. Ti ga vidiš kot težavo, jaz kot proces.

 

Zavedanje je treba trenirati, ni kar tako dano. Svet bi bil zelo drugačen, če bi bilo tako preprosto.

 

Svet ne bi bil prav nič drugačen.

Tu spet pride na svoj račun projekcija... nezadovoljstvo... determinacija problema.

V bistvu si s to izjavo rekel, da s svetom nekaj ni v redu.

A to je zgolj tvoja predstava o svetu.

 

P.S.

 

Meni je seveda jasno, kaj skušaš povedati in se v okviru sistema, v katerem skušaš operirati, strinjam s tabo.

A se dotika zgolj tega, kar bi se imenovalo "človeški svet" in je nekakšen poiskus preureditve, transformacije le-tega.

Ta transformacija pa se dogaja, tudi če mislimo, da mi na temu ne delamo.

[zerkalo]

Zavedanje ni nikakršno delo. Zavedanje enostavno je.

Mhm.....me prav zanima, kako takšne trditve zdržijo kakšno bolj resno preizkušnjo kot je npr. zavedati se

samega sebe, ko ni več telesa. Zavedanje še vedno "je" samo kaj pomaga če ga ne zbereš v točko

iz katere se zavedaš....še vedno seveda si, pa tega ne veš.

Z drugimi besedami, dejstvo da zavest JE, lahko izkoristimo recimo na tak način, da se zavedamo. Pa čeprav smo

mi ta zavest in čeprav je vse Eno. In za to potrebujemo pozornost, ki pa je nesporno delo.

[xyz]

Mhm.....me prav zanima, kako takšne trditve zdržijo kakšno bolj resno preizkušnjo kot je npr. zavedati se

samega sebe, ko ni več telesa.

 

Hmm... o tem lahko več ali manj ugibamo,

a jaz predpostavljam, da je zavedanje, ki je nam lastno, ravno zaradi telesa takšno.

Zavedanje vidim kot interakcijo med deli sveta in telo je eden od teh delov.

Predvidevam, da se tovrstno zavedanje s prenehanjem funkcionalnosti telesa tudi samo konča

(za tem, ko se najprej konča interakcija med sestavnimi deli telesa).

Tisto, kar je "nesmrtno" oz. večno, pa je sam svet, v katerem se te interakcije, ki so zavest, dogajajo...

v tem pogledu je torej zavest sama tudi večna.

 

Zavedanje še vedno "je" samo kaj pomaga če ga ne zbereš v točko

iz katere se zavedaš....še vedno seveda si, pa tega ne veš.

 

To je tisto, kar nekateri imenujejo nirvana, stanje mirovanja. Prenehanje interakcije.

[xyz]

***********************

 

Eno bistvenih poant vidim v sprejemanju/nesprejemanju.

Nekdo lahko meditira ali ne, lahko ohrani v spominu skoraj celotno življenje itd. ...

a na točki, ko nekaj zavrača, s tem iluzorno loči en aspekt stvarstva od stvarstva samega...

iluzorno seveda le za njega. Iz tega izhajajo potem razna vrednotenja in opredelitve na slabo/dobro.

 

Med drugim se na takem položaju znajdejo na nek absurden način pogosto prav tisti,

ki "delajo sami na sebi", tisti, ki poiskušajo biti boljši in boljši.

Poveličevanje samega sebe in poniževanje nečesa/nekoga drugega je v takih primerih nekaj običajnega.

 

Torej: zavedaš se že, če pa to, česar se zavedaš, sprejmeš ali ne, je odvisno od tebe.

[zerkalo]

Hmm... o tem lahko več ali manj ugibamo,

a jaz predpostavljam, da je zavedanje, ki je nam lastno, ravno zaradi telesa takšno.

Zavedanje vidim kot interakcijo med deli sveta in telo je eden od teh delov.

Predvidevam, da se tovrstno zavedanje s prenehanjem funkcionalnosti telesa tudi samo konča

(za tem, ko se najprej konča interakcija med sestavnimi deli telesa).

Tisto, kar je "nesmrtno" oz. večno, pa je sam svet, v katerem se te interakcije, ki so zavest, dogajajo...

v tem pogledu je torej zavest sama tudi večna.

 

 

 

To je tisto, kar nekateri imenujejo nirvana, stanje mirovanja. Prenehanje interakcije.

 

Jaz pa pravim, da je nam lastno zavedanje samega sebe (torej -jaz sem)

možno ohraniti tudi brez telesa, telo je zgolj pomoč pri učenju tega posebnega stanja zavesti.

In če se tega ne naučimo nam nikakršna filozofija in jasnost ne pomaga, ko brez

telesa tudi ostanemo. Edina možnost ostane naslednje življenje in še ena priložnost se tega naučiti.

In takrat, v tistem trenutku sploh ni pomembno kaj je zavedanje ali kakršnokoli drugo nebistveno

vprašanje ampak samo kako...kako ga ohraniti...