Vodnjak MODROSTI

[borism]

Splošna zmota naredi zakon.

[aakhut]

Splošna zmota naredi zakon.

 

ZAKON (poroka) JE ITAQ ZMOTA

 

666 zlomkou...tralala

[borism]

To kar ste vi, smo bili tudi mi, to, kar smo, boste tudi vi.

[aakhut]

 

KAR SI, SI

CHE PA TO SHE NISI...

PA TUT NIKOL NE BOSH

 

666 zlomkou...tralala

[borism]

Nič ne pride samo od sebe.

[aakhut]

Nič ne pride samo od sebe.

 

ODIDE PA VELIKO...

 

666 zlomkou...tralala

[opij]

Nič ne pride samo od sebe.

ženska

[aakhut]

 

sama od sebe se mu je prikradla modra misel....in nikakor da odide

 

666 zlomkou...tralala

[borism]

Potem pa napiši kaj...

[GOMETULJCICA]

Ni lepšega kot zbujanje v nedeljo zjutraj ob nekom,ki ga imamo radi. A medtem,ko bi se ženske najraje zbujale ob svojih moških,bi se oni najraje zbudili zraven svojega jeklenega konjička.

 

Michael Hali

[borism]

tole se mi pa še ni nikoli zgodilo, je pa kaj živega le bolj pomebno, kot pa jekleni konjiček

[Buddha]

Swami Vivekananda

- Ateist je tisti, ki ne verjame vase. Stare religije pravijo, da je ateist tisti, ki ne verjame v Boga. Nova religija pa pravi, da je ateist tisti, ki ne verjame vase.

- Ko človek v sebi nima več občutka ega, nobene lastnine, ničesar, čemur bi rekel "jaz" ali "moje", ko se je popolnoma predal, se uničil takšnega, kakršen je bil, v takem človeku je sam Bog, kajti v njem je sebičnost mrtva, zatrta, uničena. To je idealen človek. Tega stanja morda še ne moremo doseči, vseeno pa častimo tak ideal ter se borimo, da ga počasi dosežemo, čeprav morda z nerodnimi koraki. Naj bo to jutri ali pa čez tisoč let, ta ideal moramo doseči. Kajti to ni le cilj, temveč tudi sredstvo. Biti nesebičen, popolnoma brezjazen je osvoboditev sama, kajti notranji človek umre in ostane samo Bog.

 

- Volja ni svobodna - gre za fenomen, ki ga vežeta vzrok in posledica - obstaja pa nekaj, kar je svobodno in je izza volje.

 

- Vsaka duša je lahko Božanska. Cilj je manifestirati to Božanskost znotraj, s kontroliranjem notranje in zunanje narave. Storite to ali z delom, z oboževanjem, z nadziranjem čutov ali s filozofijo, z enim izmed teh načinov ali z vsemi in bodite svobodni. To je vsa religija.

 

- Odnos našega uma je tisti, ki naredi svet tak, kakršnega zaznamo. Naše misli naredijo svet lep, naše misli naredijo svet grd. Ves svet je le v naših glavah. Naučite se gledati stvari v pravi luči. Najprej verjemite v svet - da za vsem obstaja nek pomen. Vse na svetu je dobro, sveto in lepo. Če vidite kaj slabega, pomislite, da tega ne razumete na pravi način. Prevzemite breme nase!

 

- Ta svet je iluzoren, naj vas ne prevara znova. Spoznali ste ga takšnega, kakršen ni, zdaj ga spoznajte takšnega, kakršen je. Če telo vleče sem ali tja, ga pustite, naj vas ne skrbi, kje je. Ta zatiralska ideja o dolžnosti je grozen strup, ki uničuje svet.

 

- Vse moči v vesolju so že naše. Sami smo si zakrili oči in potem zastokali, da je temno.

[Buddha]

SWAMI RAMDAS

-Ključ do absolutne blaženosti in miru je božje Ime. Uporabljaj ta ključ in si pridobi večni blagoslov. Ponavljaj še in še sladko ter veličastno ime Gospoda. Vedno bodi napolnjen z njegovo glasbo in končno boš rešil vse svoje probleme.

 

-Bog vleče dušo k sebi in učenec bi se moral odzvati Njegovemu klicu ter se mu prepustiti, tako da bo lahko z Njegovo močjo potoval proti Njemu in se združil z Njim. Vzrok neuspeha in nazadovanja je upiranje s strani učenca...

 

-Poskušaj biti zadovoljen v vseh situacijah. V vsem, kar počneš, bodi poln entuziazma. Zaupaj veliki Sili, ki te čuva in bdi nad tabo. Naj bo tudi tvoje delo čaščenje.

 

-Tako kot cvet oddaja svoj vonj komurkoli, ki se mu približa, tako tudi ljubezen v naši notranjosti žari proti vsakomur in se razodeva kot spontano služenje.

-Najprej vedi, da pomeni Bog večni mir in blaženost in da se On in Njegovo ime ne razlikujeta. Nato bodi ponižen pred Njim in vzemi Njegovo ime z vero, ljubeznijo in predanostjo. Poskušaj se družiti s svetniki. V njihovi prisotnosti postane tvoj občutek ega obvladan in takrat lahko ponavljaš Njegovo ime. Potem boš zagotovo začutil, da je božje ime darovalec čiste radosti.

-Čeprav si sadhaka, ne bodi popolnoma oddvojen od sveta. Nesebično služenje človeštvu ti pomaga pri razvijanju Univerzalne Zavesti. Ljubezen in naklonjenost, samožrtvovanje in služenje omehčajo srce in ga prečistijo.

 

-Vera v Boga pomeni prenašanje vseh sprememb v življenju z mirnim umom, brez godrnjanja ali iskanja napak. Tak odnos bo pripomogel k popolni predaji božji volji...

 

-Vsaka stvar ima svojo lepoto, kajti v vsem prebiva Božansko. Nič ni grdega.

 

-Glavo pokonci, glavo pokonci! Usoda vsakega od nas je popolnoma v Božjih rokah. Naj se zgodi njegova volja! Smrt in rojstvo sta le minljivi fazi na poti duše do nesmrtnosti.

 

-Zaupaj Bogu pri vseh stvareh in ostani zvest Njegovemu svetemu imenu, ki je izjemno močno. Bodi ponižen, bodi čist, bodi preprost, bodi nedolžen in Bog je Tvoj.

-Uglasi svoj um v skladu z Božanskim v tebi; glej na vsa bitja kot na Njegovo manifestacijo ter jih imej rad in jim služi. Na ta način boš lahko spoznal Boga tako znotraj kot zunaj sebe. Služiti svojim so-bitjem pomeni dejansko služiti Bogu. V končni sintezi vsestranske duhovne izkušnje spoznaš, da tvori celotno vesolje tvoje telo.

[borism]

Dokler konja love, mu ovsa mole, ko ga ujemo, mu z bičom dado.

[GOMETULJCICA]

Modro je če najprej spoznamo Sebe in se šele na koncu,

damo prepoznavati Zakoncu.

[borism]

Kdor ima maslo na glavi naj ne hodi na sonce.

[Buddha]

Carl Gustav Jung (1875-1961) ©vicarski psihiater, psiholog in filozof

Rojen v ©vici, s ąetimi leti se je začel zanimati za jezik in literaturo, vendar ąole ni maral. ©tudiral je medicino na Univerzi v Baselu. Delal je kot psihiater v umobolnici v Zurichu, kjer je tudi predaval na univerzi. Leta 1903 se je poročil. Nekaj časa je sodeloval s Sigmundom Freudom, ki ga je prvič srečal leta 1907, vendar se je pozneje odvrnil od njegove teorije in je razvil svojo teorijo osebnosti in podzaveti. Leta 1913 je imel vizijo grozne poplave, ki je preplavila skoraj celo Evropo, v kateri je videl na tisoče ljudi utoniti, zatem pa se je voda spremenila v kri. Bal se je, da je postal psihotičen, toda ko je naslednje leto začela 1. svetovna vojna, je spoznal povezavo med vojno in njegovo vizijo. Od takrat do leta 1928 je ąel skozi boleče raziskovanje samega sebe, kar je postavilo osnove vseh njegovih kasnejąih teorij. Po vojni je veliko potoval po Afriki, Ameriki in Indiji. Leta 1946 se je upokojil in po smrti ľene leta 1956 se je umaknil iz javnosti. Umrl je leta 1961 v Zurichu.

 

Jung je bil dober poznavalec filozofije, mitologije, religije, simbolizma zapletenih mističnih tradicij gnosticizma, alkemije, kabale, hinduizma in budizma. Imel je moč lucidnega sanjanja (zavestno sodelovanje v sanjah) ter občasno vizije. Skrbno je zapisoval svoje sanje, fantazije in vizije, ter jih celo narisal, poslikal in celo izdeloval skulpture. Sčasoma se je izoblikovala njegova teorija osebnosti, ki razdeli osebnost na zavestni um, osebno podzavest ter na kolektivno podzavest celotnega človeątva, ki vključuje vse umrle ljudi in ne samo osebne duhove. Teorija kolektivne podzavesti razloľi izkuąnje ljubezni na prvi pogled, deja vu (ľe videno), takojąnje prepoznanje določenih simbolov in pomenov določenih mitov, obsmrtna doľivetja, ustvarjalne izkuąnje velikih umetnikov ter duhovne izkuąnje mistikov vseh religij, kot tudi pojave sočasnosti v sanjah, fantazijah, mitologiji, pravljicah in v literaturi. Pri tem si je pomagal s teorijo arhetipov (arhetip je nenaučeno nagnjenje k doľivljanju stvari na določen način). Arhetipi niso bioloąkega izvora, kot npr. nagoni, ampak so bolj duhovne potrebe. Najpomembnejąi arhetip njegove teorije je sebstvo (self), Jaz, ki ponazarja dokončno enotnost osebnosti in zdruľitev vseh nasprotij (razsvetljenje). Vendar je Jung verjel, da je dokončna perfekcija lahko doseľena ąele v smrti in ne v času ľivljenja. Po principu entropije naąe ekstremne dele osebnosti sčasoma zdruľujemo in transcendiramo (presegamo) nasprotja. Cilj ľivljenja je realizirati sebe (Jaz).

 

Psihologi osebnosti ločijo med mehanicizmom (stvari delujejo po principu vzroka in posledice, kot je to v naravoslovni znanosti) ter teleologijo (smo vodeni od (naąih) idej o prihodnih stanjih, namenov, pomenov, vrednot itd.; torej imamo svobodno voljo). Jung je verjel, da sta oba pristopa deloma pravilna, hkrati pa je dodal ąe princip sinhronosti (sočasnosti). Sinhronost je pojav dveh ali več dogodkov, ki niso ne vzročno ne teleoloąko povezani, pa vendar so smiselno povezani (kar razloľi parapsiholoąke fenomene: telepatijo, sanje in vizije, ki se pozneje uresničijo itd.). Jung je verjel, da vsi ti nenavadni dogodki potrjujejo naąo povezavo z drugimi ljudmi in z naravo preko kolektivne podzavesti.

CITATI:

»Vse, kar nas iritira pri drugih, nas lahko vodi k razumevanju sebe.«

»Nihče, ki se premika med kaotičnimi tokovi ľivljenja, ni brez teľav.«

»Srečanje dveh osebnosti je kot stik dveh kemičnih snovi: če pride do reakcije, sta oba spremenjena.«

»Čevelj je prav eni osebi, drugo pa ľuli; ne obstaja recept ľivljenja, ki bi vsem ustrezal.«

»Ničesar ne moremo spremeni, dokler tega ne sprejmemo. Obsodba ne osvobaja, ampak potlači.«

»Kjer vlada ljubezen, ni ľelje po moči, kjer moč prevladuje, primanjkuje ljubezni. Drug drugemu sta senca.«

»Samo naąa dejanja razkrijejo, kdo smo.«

»Tvoje vizije bodo postale čiste, ko boą pogledal v srce. Kdor gleda zunaj, sanja; kdor gleda notri, se prebudi...«

»Če ľelimo karkoli spremeniti pri otroku, moramo najprej pogledati, če ni to nekaj, kar bi morali spremeniti v sebi.«

»Vsaka oblika odvisnosti je slaba ne glede ali je mamilo alkohol, morfij ali idealizem.«

»Ne morem reči, da verjamem. Jaz vem! Imel sem izkuąnjo, ko me je zaobjelo nekaj, kar je mnogo močneje od mene, nekaj, čemur ljudje rečejo Bog.«

»Poznavanje svoje lastne teme je najboljąi način za obravnavanje teme drugih ljudi.«

»Znanje ne sloni samo na resnici, ampak tudi na napakah.«

»Ljudje potrebujemo teľave; potrebne so za zdravje.«

»Ne bi se smeli pretvarjati, da razumemo svet samo z intelektom. Sodba intelekta je samo del resnice.«

»Ali je sploh potrebno opozoriti na azijski izvor krąčanstva?«

»Vsak poskus določiti naravo podzavesti ima enake probleme kot v atomski fiziki: samo opazovanje spremeni opazovani objekt. Torej, trenutno ne obstaja objektivni način določitve prave narave podzavesti.«

»Podzavestni um vidi pravilno tudi, ko je zavestno sklepanje slepo in nebogljeno.«

»Navkljub materialistični tendenci razumeti psiho kot reflekcijo ali zapis fizikalnih in kemičnih procesov, ne obstaja niti en sam dokaz te hipoteze.«

[GOMETULJCICA]

Hvala vsem tistim ljudem v mojem življenju,

ki so ga z besedo, darilom, zgledom izboljšali.

(Pam Brown)

[borism]

Od živali do človeka ni poti, od človeka do živali pa le majhen korak.

[GOMETULJCICA]

So dnevi, so leta in so pomladi,

ko se imamo preprosto radi,

so trenutki,

ko je treba na novo začeti

in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.

[borism]

Mož, ki je imel tri žene zaporedoma, jih je hvalil:

 

prva mi je znižala davke(ker je zaradi nje moral prodati zemljišče),

druga mi je pognala miši iz hiše(ker je bila prazna),

a tretja me je postavila na noge(ker je moral prodati voz in konje).

[GOMETULJCICA]

Človek, ki iz življenja naredi uspeh, je tak, da pozna svoje cilje in jih neomajno izpolnjuje, Temu pravimo predanost.

 

Cecile B. DeMille

[Buddha]

ZVITE MISLI

E.-E. Schmitt: Evangelij po Pilatu

V Svetopisemskem kanonu so štirje evangeliji. V resnici jih je veliko več. Evangelije ki niso kanonizirani, imenujemo apokrifne. To pa še ne pomeni, da so kaj manj bliže resnici od kanoniziranih.

Eno stvar pa imajo vsi evangeliji skupno: vsi so bili napisani več let po Kristusovem križanju. Vsi evangeliji so torej interpretacija dogodkov na osnovi govoric in pričevanj.

Tako Evangelij po Pilatu ne odstopa bistveno od drugih apokrifnih evangelijev...

http://www.gresak.net/

http://www.gresak.net/slike/114.gif

[borism]

Pomembno je biti pomemben, a še bolj pomembno je biti človeški.

[žaža]

Od živali do človeka ni poti, od človeka do živali pa le majhen korak.

nobena žival ni tako zelo ,zelo zlobna kot je lahko človek