Smiselna obrazložitev astrologije ?

[zerkalo]

Uf, tole pa tud mene zelo zanima! Resno.

 

To najbrž zanima vsakogar, ki se zave tega dejstva Do vedenja pa ne gre drugače kot

po intuitivni poti, in tukaj je vsak sam, na svojem ozemlju. Potem so pa šele

kakršnekoli razlage in obrazložitve sploh smiselne....

[Marsa]

... a ste ze postekal?

 

 

[nosorog]

No, malo frkam krogljico na miški in vidim ta egotriperska prepucavanja in si rečem, zakj ne bi še jaz svojega egota notr stisnla.

 

Mene je astrologija začela zanimat čist tako, brez kakšnih večjih pretenzij. Približno isto, kot me je zanimala osnovna šola in kot me je zanimal kakšen hudo romantičen zgodovinski roman. Vse po malem in nič zares. In sem si prvo astrološko knjigo kupila pri trinajstih. Indijska astrologija, čisto nekaj drugega, kot tista, ki jo furajo tukaj. No in sem jo kupila. In nisem nič štekala. In ker je imel moj oče ravno v tistem času rojstni dan in ker sem vedela, da se malo ukvarja s tem, sem napisala posvetilo in mu jo podarila. Nisem ga nikoli potem vprašala, če jo je bral, ker je tudi jaz nisem nikoli potem brala. To smo pustili, da gre mimo. Ampak sem to knjigo ravno zadosti prelistala, da me je zadeva začela malo bolj zanimati. In potem sem, ne da bi silila, listala razne pofl tekste na to temo. Od kompatibilnosti partnerjev, do rubrik dobro se ujame, slabo se ujame, v poslu, u ljubavi in dragi kamni in rože in barve in tako. Sem se pravzaprav ogromno naučila iz tega. Ker vse šteje in če znaš uporabljat tok asociacij, potem si zmagal. (Hočem reč, da si nisem škodila s poceni informacijami). Potem sem naletela na ročno narisano astrološko karto. Ne samo, da mi je bila všeč, čisto vizualno, ampak me je še bolj pritegnila pomenskost simbolov. In sem začela računati. Na roko. To je kar nekaj dela in to mi je bilo v čisti užitek, ker sem že po zelo kratkem času lahko v glavi izračunala pozicije hiš in planetov, brez da bi počakala na rezultat. Skratka. Pri šestnajstih, sem mirno računala in risala astrološke karte. Interpretirala pa ne. Samo risala in brala in brala. Vse, kar me je asociiralo na to, kar me je zanimalo sem prebrala. In nikoli me niso iztirile razne butastne opaske na račun astrologije. Preveč sem uživala v poglabljanju vanjo. Mrtvo hladno so me pustile pripombe kot so "kozorogi so pa taki pa taki" ali pa "astrologija je čisti bulšit" itd...

 

Po nekaj letih takega po svoje res zelo introvertiranega poglabljanja v astrologijo, sem začela dobivati zelo jasne uvide v narisano karto ali samo seznam planetov in hiš. Sem zagledala in sem videla cel vzorec, z vsemi najbolj možnimi rezultati in vzgibi. V tem ni bilo nič pretresljivega. Samo taka, čist enostavna jasnost. In ko sem začutila to jasnost, mi je kapnilo. Astrologija je samo orodje za spoznavanje tistega, kar te zanima in kar čutiš, da moraš vedeti. Samo orodje, nič več. In če ga ne znaš uporabljati, ti ga mogoče ni treba uporabljati. Najdi si drugo orodje. Jih je polno vsepovsod. In me je nehalo zanimati. In ga ne znam več uporabljati. Smešno. Ampak res. Jaz se v astrologiji počutim čisto začetniško.

 

Post kot grom, rom pom pom.

[xyz]

No, malo frkam krogljico na miški in vidim ta egotriperska prepucavanja in si rečem, zakj ne bi še jaz svojega egota notr stisnla.

 

Mene je astrologija začela zanimat čist tako, brez kakšnih večjih pretenzij. Približno isto, kot me je zanimala osnovna šola in kot me je zanimal kakšen hudo romantičen zgodovinski roman. Vse po malem in nič zares. In sem si prvo astrološko knjigo kupila pri trinajstih. Indijska astrologija, čisto nekaj drugega, kot tista, ki jo furajo tukaj. No in sem jo kupila. In nisem nič štekala. In ker je imel moj oče ravno v tistem času rojstni dan in ker sem vedela, da se malo ukvarja s tem, sem napisala posvetilo in mu jo podarila. Nisem ga nikoli potem vprašala, če jo je bral, ker je tudi jaz nisem nikoli potem brala. To smo pustili, da gre mimo. Ampak sem to knjigo ravno zadosti prelistala, da me je zadeva začela malo bolj zanimati. In potem sem, ne da bi silila, listala razne pofl tekste na to temo. Od kompatibilnosti partnerjev, do rubrik dobro se ujame, slabo se ujame, v poslu, u ljubavi in dragi kamni in rože in barve in tako. Sem se pravzaprav ogromno naučila iz tega. Ker vse šteje in če znaš uporabljat tok asociacij, potem si zmagal. (Hočem reč, da si nisem škodila s poceni informacijami). Potem sem naletela na ročno narisano astrološko karto. Ne samo, da mi je bila všeč, čisto vizualno, ampak me je še bolj pritegnila pomenskost simbolov. In sem začela računati. Na roko. To je kar nekaj dela in to mi je bilo v čisti užitek, ker sem že po zelo kratkem času lahko v glavi izračunala pozicije hiš in planetov, brez da bi počakala na rezultat. Skratka. Pri šestnajstih, sem mirno računala in risala astrološke karte. Interpretirala pa ne. Samo risala in brala in brala. Vse, kar me je asociiralo na to, kar me je zanimalo sem prebrala. In nikoli me niso iztirile razne butastne opaske na račun astrologije. Preveč sem uživala v poglabljanju vanjo. Mrtvo hladno so me pustile pripombe kot so "kozorogi so pa taki pa taki" ali pa "astrologija je čisti bulšit" itd...

 

ok

 

Po nekaj letih takega po svoje res zelo introvertiranega poglabljanja v astrologijo, sem začela dobivati zelo jasne uvide v narisano karto ali samo seznam planetov in hiš. Sem zagledala in sem videla cel vzorec, z vsemi najbolj možnimi rezultati in vzgibi. V tem ni bilo nič pretresljivega. Samo taka, čist enostavna jasnost. In ko sem začutila to jasnost, mi je kapnilo. Astrologija je samo orodje za spoznavanje tistega, kar te zanima in kar čutiš, da moraš vedeti. Samo orodje, nič več. In če ga ne znaš uporabljati, ti ga mogoče ni treba uporabljati. Najdi si drugo orodje. Jih je polno vsepovsod. In me je nehalo zanimati. In ga ne znam več uporabljati. Smešno. Ampak res. Jaz se v astrologiji počutim čisto začetniško.

 

Torej si se soočila s tovrstno "dvoreznostjo":

 

A tu smo pri novi točki,

ki bi bila nekakšen ezoteričen ugovor astrologiji, namreč:

 

-videnje in napovedovanje prihodnosti zna biti, domnevno, tudi uspešno (kar lahko potrdim, v svoji subjektivnosti, tudi sam );

a kaj nam to pove ?

Nam to govori o tem, da so metode in pripomočki (astrologija je le eden od mnogih) tisti, ki delujejo

ali obstaja na tem področju nek popolnoma drug, od večine zanemarjen faktor,

ki nam ta vpogled v prihodnost omogoča ?

 

...in se očitno nagibaš bolj k predpostavki, da ni astrologija ta, ki deluje,

temveč nekaj drugega (pustimo sedaj poimenovanje tega, ker ni nujno relevantno).

Potemtakem bi moralo biti videnje,

če bi se sledilo zgolj danim podatkom in na njih apliciranim (vnaprej podanim) definicijam, neuspešno.

 

... a ste ze postekal?

 

Izmenjujemo si mnenja, v kolikor smo tega sposobni.

Med drugim je forum koristen celo za kaj takšnega.

[zerkalo]

Izmenjujemo si mnenja, v kolikor smo tega sposobni.

Med drugim je forum koristen celo za kaj takšnega.

še dobr, da se kakšna bejba tu pa tam vmes nastav, da se napetosti malce sprostijo. bejbam pa itak paše....

[nosorog]

Po nekaj letih takega po svoje res zelo introvertiranega poglabljanja v astrologijo, sem začela dobivati zelo jasne uvide v narisano karto ali samo seznam planetov in hiš. Sem zagledala in sem videla cel vzorec, z vsemi najbolj možnimi rezultati in vzgibi. V tem ni bilo nič pretresljivega. Samo taka, čist enostavna jasnost. In ko sem začutila to jasnost, mi je kapnilo. Astrologija je samo orodje za spoznavanje tistega, kar te zanima in kar čutiš, da moraš vedeti. Samo orodje, nič več. In če ga ne znaš uporabljati, ti ga mogoče ni treba uporabljati. Najdi si drugo orodje. Jih je polno vsepovsod. In me je nehalo zanimati. In ga ne znam več uporabljati. Smešno. Ampak res. Jaz se v astrologiji počutim čisto začetniško.

 

Tale tvoj post mi dobesedno ni dal spati. Totalno me je mučilo vprašanje, kjesem že videl definicijo astrologije, ki točno ustreza temu, o čemer pišeš. In danse zjutraj sem se spomnil. Evo te definicije iz enega članka o astrologiji (avtor članka Ivan Tomaševič jo je verjetno iz kje povzel): "V tradicionalnem smislu je astrolog modrec univerzalne izobrazbe, človek, ki lahko z močjo, ki jo tvorijo njegove izkušje in sposobost zavestnega doživljaja vesolja, prepozna globine človeškega bitja ter globino univerzuma, ter ju poveže v eno. Do te moči ne prideš s priročniki in tečaji, ampak skozi življenjske izkušnje."

[xyz]

"V tradicionalnem smislu je astrolog modrec univerzalne izobrazbe, človek, ki lahko z močjo, ki jo tvorijo njegove izkušje in sposobost zavestnega doživljaja vesolja, prepozna globine človeškega bitja ter globino univerzuma, ter ju poveže v eno. Do te moči ne prideš s priročniki in tečaji, ampak skozi življenjske izkušnje."

 

Temu se sicer reče znanstvenik

Nasploh je spoznavanje vzorcev, na nas vtisnjenih primarno s strani staršev, sekundarno družbe, zelo hvaležna praksa...

tu se marsikdaj lahko izkaže, da ne predefiniranost od rojstva s strani nevidnih in mističnih faktorjev (čeprav tudi),

temveč predefiniranost od načina vzgoje in samih značajev naših staršev je ta,

katera z izredno močjo vtisne v nas lastnosti oz. vzorce, dejansko od trenutka spočetja naprej; namreč genetsko in posledično socialno.

[Tjazy]

Ko to berem.. se spomnim necesa..

 

Na tabli imas narisane dve premici... enako dolgi.

 

Kako drugo premico narediti daljso, ce ne smes spreminjati dolzine druge premice?

 

 

Preprosto.. zbrises nekaj prve premice.. in druga je sprmenenila svoj status.. ni vec enako dolga.. je daljsa.. (boljsa) pa se z njo ni nic zgodilo. Nebene spremembe.. na premici.

 

 

Enako to zdej pocnes.. z astrologijo.. Spreminjati jo hoces tko.. da spreminjas vse okoli nje.. astrologije pa se niti dotaknil nisi.. Ostala bo ista.. vendar se ti bo zdelo.. da si jo spremenil. Spreminjas pa samo vse, kar je okrog..

 

In zdaj te vprasam.. Kje je smiselna obrazlozitev tega?

 

Verjeten gre samo za malo potrebe po filozofiji.. kar jst zlahka razumem.. ker sem se ze sel tole.. in morm priznati.. da je zelo zabavno.. ko tkole druge vrtis okoli.. z besednimi igrami.

IN spet je ista zgodba.. mislis, da sprmenis druge... v resnici pa ti skaces okoli njih.. in zgleda tko.. kot da se je koga kej dotaknilo.. ampak se ni.. Na koncu bos mel vsega dost.. in butasto se ti bo zdelo, da nisi pocel rajsi kej bolj koristnega...

 

Nekaterih dejstev in zakonitosti pac ne mors spremenit.. Zemlja se bo vedno vrtela v to smer.. pa ce ti to se tako ni vsec...

 

 

Pojdiva se igrico..

 

Izrek: KAR SEJEŠ TO ŽANJEŠ!

 

Kaj bos rajši zagovarjal, da je to res.. ali da ni? Meni je vseeno katero stališče zavzamem.. ker vsakega se da enako kvalitetno zagovarjat.. ce si dober v besednih igrah. Ce pa to pocnes.. se v kaksnem spiritualnem jeziku.. ki ga vsak ne steka.. pol pa si oh in sploh.. 'modr'

 

In na koncu.. bo ta izrek se vedno tisto, kar je vedno bil.. samo midva bova zagonila nekaj casa.. in energije.. ampak recmo, da se bova fajn zabavala.. zato se na nek nacin splaca..

 

Greva?

[xyz]

Mali intermezzo:

 

Očitati znanosti okostenelost/stagnacijo je nerealno.

Za to, da mi nismo sposobni pričevati fascinantnim in bombastičnim korakom v razvoju znanosti

je na prvem mestu odgovorna naša neizobraženost in neinformiranost na temu področju

in obenem dejstvo, da se znanost razvija korak za korakom,

torej so naša pričakovanja, ki jih navezujemo na znanost, prevelika ter plod neučakanosti.

Tisto, kar se ne razvija in je stagnantno, so ravno religije in raznorazne dogme,

ki iz njih izhajajo, k tem spadajo seveda tudi premnoge tehnike in starodavna "znanja".

 

Ime Znanost (ang.science) se je razvilo iz latinske besede "scientia", kar pomeni "vedeti".

Mislim, da to dejstvo govori samo zase.

Kdor loči znanost od duhovnosti, si je tega sam kriv

Na izgubi pa je le on sam.

 

Med drugim ni napačno slediti raznim vejam znanosti, kot je npr. kvantna mehanika.

Na tem področju namreč navidezne razlike med materijo in duhom utemeljeno "izginjajo";

kdor je to sposoben videti, bo to tudi videl, oz. že je.

 

Samo kot namig: Wave/Particle duality.

[xyz]

Ko to berem.. se spomnim necesa..

 

Na tabli imas narisane dve premici... enako dolgi.

 

Kako drugo premico narediti daljso, ce ne smes spreminjati dolzine druge premice?

 

 

Preprosto.. zbrises nekaj prve premice.. in druga je sprmenenila svoj status.. ni vec enako dolga.. je daljsa.. (boljsa) pa se z njo ni nic zgodilo. Nebene spremembe.. na premici.

 

 

Enako to zdej pocnes.. z astrologijo.. Spreminjati jo hoces tko.. da spreminjas vse okoli nje.. astrologije pa se niti dotaknil nisi.. Ostala bo ista.. vendar se ti bo zdelo.. da si jo spremenil. Spreminjas pa samo vse, kar je okrog..

 

In zdaj te vprasam.. Kje je smiselna obrazlozitev tega?

 

Verjeten gre samo za malo potrebe po filozofiji.. kar jst zlahka razumem.. ker sem se ze sel tole.. in morm priznati.. da je zelo zabavno.. ko tkole druge vrtis okoli.. z besednimi igrami.

IN spet je ista zgodba.. mislis, da sprmenis druge... v resnici pa ti skaces okoli njih.. in zgleda tko.. kot da se je koga kej dotaknilo.. ampak se ni.. Na koncu bos mel vsega dost.. in butasto se ti bo zdelo, da nisi pocel rajsi kej bolj koristnega...

 

Hvala za skrb.

Sem že počel

in ja

se mi je zdelo butasto

a samo zato

ker nisem uspel ostati

nepristranski.

 

Kolikor pa to komu koristi ali ne

pa naj vsak zase odloči, mar ne ?

 

Mogoče se astrologija, kot jo vidijo/uporabljajo drugi ne bo spremenila,

a spreminja se pri meni, na osebnem nivoju.

 

 

 

 

 

 

Pojdiva se igrico..

 

Izrek: KAR SEJEŠ TO ŽANJEŠ!

 

Kaj bos rajši zagovarjal, da je to res.. ali da ni? Meni je vseeno katero stališče zavzamem.. ker vsakega se da enako kvalitetno zagovarjat.. ce si dober v besednih igrah. Ce pa to pocnes.. se v kaksnem spiritualnem jeziku.. ki ga vsak ne steka.. pol pa si oh in sploh.. 'modr'

 

In na koncu.. bo ta izrek se vedno tisto, kar je vedno bil.. samo midva bova zagonila nekaj casa.. in energije.. ampak recmo, da se bova fajn zabavala.. zato se na nek nacin splaca..

 

Greva?

 

In kaj bi mi rad sedaj povedal ?

Da je moje pisanje zgolj besedna igra ?

Če slediš pogovorom,

potem boš videl,

da sem ravno sam zapisal nekatere opazke,

katere so mnogi ponovili, z lastnimi besedami,

torej gre tu za neka splošna opažanja

in le dialog je ta, ki lahko to tančico odgrne.

 

Ja, ja, saj vem... če se v krogu hobiezoterikov govori o sebi, potem je človek "na egu"

Ampak, ni panike, naj si misli o meni vsak tisto, kar si hoče ali pa tudi nič...

 

P.S.

 

Hecno, zakaj potem prisostvuješ na forumu,

če si mnenja, da se lastno pisanje zgolj obžaluje ?

Zakaj raje ne počneš, kot si napisal, nekaj, kar se tebi zdi koristno ?

[zerkalo]

Med drugim ni napačno slediti raznim vejam znanosti, kot je npr. kvantna mehanika.

Na tem področju namreč navidezne razlike med materijo in duhom utemeljeno "izginjajo";

 

ja, kvantni fiziki so podrli navidezne meje...

še en zanimiv članek na to temo:

http://www.aureas.org/rams/rams15QuanticDASUS.htm

[FixMinze]

To najbrž zanima vsakogar, ki se zave tega dejstva Do vedenja pa ne gre drugače kot

po intuitivni poti, in tukaj je vsak sam, na svojem ozemlju. Potem so pa šele

kakršnekoli razlage in obrazložitve sploh smiselne....

 

 

Lej jaz ti lahko preprosto razložim, da je tvoja interakcija z ozvezdji bolj iluzorna kot ne( bom poizkusil ). Sam prej mi povej ali si v interakciji samo z ozvezdji ali tud z planetarno konstelacijo in kateri del ima po tvojem večji vpliv ?

 

Do pravega vedenja se navadno ne pride po intuitivni poti. Po intuitivni poti zgolj prideš do vzgibov, idej, misli itd. Tvoja notranja organizacija ( razumska ) pa je tista, ki ti bo omogočala pravo Vedenje. Šele takrat, ko je tvoj razumski del organiziran do te mere, da razume zakaj, kako in čemu šele takrat lahko deluješ brez tega razumskega dela zgolj v Vedenju. Tud jaz sem dolgo časa misli, da je obratno vendar ni. Le človekova samopomembnost deluje kot varnostni mehanizem na takšen način, da se prepriča v idejo, da spoznanje vedenja ni povezano z razumsko opredelitvijo temveč zgolj z intuitivno opredelitvijo in spoznanjem, ki ga nato razumeš vendar ga opisati ne znaš.

 

Kdor razume zna tudi opisati. Razen, če tega ne želi.

 

 

''Kar vem, ne morem povedati...Kar sem se pa naučil, lahko povem, ampak tu gre samo za verovanja. ''

 

Tukaj je samo funkcija tišine, misterijoznosti , varovanja itd. v ozadju. Še en varnosti mehanizem. Pri osebi princip nočem vedeti, ker ....

Res te zadeve so veliko bolj simpel. Recimo kako opišeš doživetje odsotnosti vsega ? -> Ničesar nisem doživel. Ja ?

Na oni strani vedenja je vedno nekdo ali nekaj, ki to razume na povsem razložljiv način.

[erika žagar]

Evo tole je moje razumevanje astrologije, pomešano še z nekaterimi znanstvenimi spoznanji. Tukaj se zaenkrat ne spuščam v morfogenetska polja, vprašanje kavzalnosti itd.

Pa hvala za zanimive "kvantne" članke in strani.

 

 

 

KAJ JE HOROSKOP IN KAJ JE ASTROLOGIJA

 

"Onkraj vseh identifikacij sem lahko hkrati vse in nič.

Tam je svoboda in mir."

 

Specifika planetnih položajev v določenem trenutku zapisana v horoskopu predstavlja konstrukcijo arhetipskih kozmičnih energijskih vzorcev, ki v prvi vrsti simbolizirajo vrsto in velikost razvojno-izkustvene napetosti v dani inkarnaciji. Pot človekove duše vodi v individualizirano spoznanje vse celovitosti obstoječega in s tem v harmonizirano pretočnost za vse vidike kozmičnih silnic iz katerih sestoji tako makrokozmos kot mikrokozmos. Vse je v vsem in vse je v enem. Napetost in izkustvena težnja razvidna iz horoskopa kaže na identifikacijsko ujetost omejenega človekovega ega, ki tekom mnogoštevilnih inkarnacij postopoma odigrava, spoznava in s tem prerašča parcialne vidike obstoja. Na ravni individualizirane zavesti jih spozna in ko je vse spoznano, je vsaka razklanost in napetost presežena. Samouresničeni človek tako horoskopa več ne more imeti, ker je hkrati vse in nič, njegova karmična ujetost je presežena.

 

Horoskop je karmično-dharmična slika, je latentna in manifestna slika, je »fenotip« in »genotip«, je slika ega - osebnosti, je slika doživljajskih želja in strasti ter je slika ujetosti ter hrepenenja po osvoboditvi. Ravni razumevanja horoskopa je zato več. Horoskop je na nek način »never ending story« v globino katerega skuša prodreti astrologov um ali uvid.

 

Astrologija »predpostavlja« utelesitev duše v trenutku, ki energijsko ustreza njeni energijski matrici (njej sami) – makrokozmično mora ustrezati mikrokozmičnemu. To pomeni, da je energijski vzorec planetnih položajev v nekem trenutku soroden duši, ki se v tem trenutku uteleša. Ta trenutek na nek način simbolično zaobjema ne samo značaj duše temveč tudi ključne okoliščine, katerim bo duša v življenju izpostavljena in ki so v sozvočju z njo in njenimi potrebami (njenim značajem) ter karmičnimi obremenitvami. Te okoliščine bodo, zaradi omenjenega energijskega sozvočja, sposobne v duši prebuditi njeno naravo v skladu z njenimi potrebami in ji omogočiti, da izkusi tisto po čemer hrepeni. Karmična ujetost duše dušo pripelje samo tja kjer je njen diapazon doživetja in spoznanja zanjo optimalen in smiseln. Njen notranji svet ustvarja zunanjega, zunanji pa notranjega potrjuje, vse dokler ni vsakršna omejenost presežena.

 

Horoskop je »genotip« in »fenotip« osebnosti obenem. Genotip je zato ker kaže na specifično naravo duše, ki se specifično odziva na vplive okolja, fenotip pa zato, kar so v samem horoskopu zapisani ključni vplivi okolja, ki oblikujejo dotično osebnost. Pravzaprav težko ločeno obravnavamo genotip in fenotip oz. genotip in okolje. Gre za to kar danjdanašnji odkriva in dokazuje tudi vedenjska genetika, za t. i. interakcijo in pa korelacijo med genotipom in okoljem. Specifičen genotip se specifično odziva na vplive okolja, kar lahko tudi modificira vpliv okolja na ta način, da le to s svojim vplivom dodatno okrepi genetsko zasnovo genotipa. Vpliv okolja je, da tako rečem, genetsko modificiran v prid »okrepitve« genotipa, kar pa je po mojem mnenju povsem skladno s tem kar razlagam v zgornjem odstavku o sozvočju med dušo in okoljem v katerega se inkarnira oz o sozvočju med notranjim in zunanjim svetom. Znanstvene raziskave torej tudi posredno potrjujejo določene astrološke predpostavke. Tudi Nekatere Gauguelinove raziskave nakazujejo na »genetski« vidik horoskopa.

 

Resda ima človek v vsakem trenutku življenja svobodno voljo, vendar pa je potek človekovega življenja z vidika astrologije kljub temu vse prej kot naključen. V prvi vrsti zato, ker sam značaj človeka pogojuje njegovo usodo – človek je v omejen svet svojih identifikacij ujeta entiteta in bolj ko se tega zaveda, bolj je samemu sebi odveč in bolj se zaveda kako mučna je njegova samozveličanost ega. Ker pa je horoskop simbolen zapis to pomeni, da je usoda posameznika zapisana v njem samem. Inkarnirajoča se duša prihaja v življenje z toliko pretočnosti, ozaveščenosti, odprtosti in živosti s kolikor teh lastnosti je zapustila prejšnjo inkarnacijo. Ravno tako prihaja z tistimi hrepenenji, neizpolnjenostmi, bojaznimi, željami in karmičnimi obremenitvami in omejenimi vzorci ter ujetostmi s katerimi je zapustila prejšnjo inkarnacijo. Glede na to lastno specifiko usoda duše ne more biti naključna ampak je skladna s to specifiko.

 

Tekom življenja se horoskopski »genotip« ob periodičnih tranzitnih prehodih nebesnih teles preko natalnih nebesnih položajev realizira v horoskopski »fenotip« - glede na naravo nebesnih teles, ki v določenem času »vplivajo«. Prehajajoča nebesna telesa »sprožajo« udejanjanje življenjskih nalog in izzivov, ki se jih je duša odločila živeti in ki so zapisani v natalni karti. ČLOVEK TOREJ NI PREPUŠČEN NA MILOST IN NEMILOST »ZVEZDAM«, PAČ PA PREDVSEM SAMEMU SEBI. SEBI JE ZAČETEK IN KONEC IN SEBI JE JEČA IN OSVOBODITEV. Ker pa ima človek svobodno voljo, njegov odziv na življenjske izzive ne more biti fiksen. Lahko se zgodi, da vse izzive, ki mu jih prinaša življenja zavrača, zanika in potlačuje.

 

V astrologiji so znana nekatera bolj ključna kritična življenjska obdobja in sicer prvi in drugi Saturnov povratek ter Uranov polovični povratek. Le ta se, kot bolj kritična in prelomna obdobja, ZELO SKLADAJO z ugotovitvami raziskav razvojnih psihologov, ki tem življenjskim obdobjem ravno tako pripisujejo prelomnice. Prvi Saturnov povratek se zgodi okrog 30. leta (t. i. kriza 30-ih let), Uranov polovični povratek okrog 40. leta (kriza srednjih let oz. prehod v srednjo odraslost), drugi Saturnov povratek pa se zgodi okrog 60. leta (prehod v pozno odraslost, upokojitev).

 

Človek je izdvojena in omejena izrazna entiteta temeljnih in vseprežemajočih božanskih silnic in astrologija je veda, ki išče, opazuje in opisuje vzporednice oz. sozvočje in sinhronost med mikrokozmičnimi sistemi in makrokozmosom tako na ravni notranje strukture sistemov kot na ravni časovno-razvojnih ciklusov sistemov. Predstavlja integralen poskus in sistem pojasnitve vsega obstoječega. Zato je na nek način prva, ena in edina.

[FixMinze]

pa dejmo to mal bolj podrobno pogledat.. kako je prišlo do teh izračunov in karakteristik? Človek je na začetku moral najprej dati tem stvarem pozornost.. torej jih je začutil. Saj začutimo kdaj se moramo sleči, ker nam je vroče.. in na podlagi teh različnih izkustvenih občutenj je človek postavil neke hipoteze, ki še danes veljajo.. ker jih je potem še tisočkrat preveril, jim dajal pozonost, prilagajal sistemu, prilagajal lastnim občutkom..

 

vse izvira iz občutkov se mi zdi.. vsako človeško delo (tudi znanstveno) je njihova posledica..

 

To je veliko bolj smiselno gledat iz kota, da so se stari ljudje obračali v razumevanju k stvarem, ki jih vidijo, ki jih lahko opazujejo. In, ker ima človeška radovednost značilnost, da veliko sprašuje in zahteva odgovore. So pač odgovore poiskali tam kjer so jih videli. Tam kjer jih niso videli jih pač niso mogli iskati. Šele v modernem času pa se je pojavila psihoanaliza. Zatorej IMO lahko na astrologijo gledamo kot neko vrsto pra psihologije, ki pa je po svoji naravi v modernem času vse prevečkrat naravnost patološka.

 

 

 

Pojavlja se mi tud hecen koncept, da se z zavedanjem o vplivu planetov ta vpliv povečuje. Bolj se ga zavedaš, bolj ga priznavaš, bolj si mu podrejen, bolj ga čutiš itd...

Skoraj tako kot, da bi se planet pojavil tu pred menoj in bi zato bil močnejši.

Kdor pač ne spregleda, da bi s tem nekaj lahko bilo narobe - naj se vrže čez balkon

 

 

.. to bi blo dobr raziskat ja.. pravzaprav je tako z vsako stvarjo na kateri je tvoja pozornost..

 

in.. označeno

 

Itak.

 

strah, panika, kotnrola, moč ...

 

ali

 

pohlep, grabežljivost, omejevanje ...

 

ali

 

....

[doorwoman.p]

Meni se takšne teme sploh zdijo smiselne. Edino v take teme se mi prazaprav zdi vredno pisati. In mi je všeč, da imamo XYZ-ja, ki spodbuja takšne stvari. Hm.. poskusila bom pojasnit kaj čutim in kaj imam na umu.. (če se vrnem k temi, a ne)

 

Vsa znanost se mi zdi le posledica nekega iskanja.. pozornosti na določeno zadevo, posledica želje, da bi nadzorovali vse okoli nas, da bi izboljševali stvari.. in vsak izgovor npr.da bi razumeli nekaj, da bi dali stvarem smisel se mi zdi le odvračanje človeške pozornosti od samega življenja (npr.ego, če ga tko imenujemo).

 

In potem smo nekje v shizofrenikovem svetu, kjer dajemo pozornost le določenim stvarem, ostalih ne opazimo, ne opazimo bistva življenja, ker ne živimo, ampak iščemo.. Vidimo tisto kar želimo videti in se nam zdi, da je to bistvo.. ker se nam pač pojavlja pred očmi, ker le to vidimo. Zdaj smo prišli do točke, ko nas omejuje lasten razum in vse kar smo z njim ustvarili..

 

kar iščeš tisto boš našel.. na takšen ali drugačen način: pa naj bo z astrologijo, z znanostjo, z filozofijo.. načinov celo morje kot je trenutkov celo morje.. trenutek je lahko neskončen, in prav tako definiranje oz.smiselnost neke zadeve.

[Alan_New]

Do pravega vedenja se navadno ne pride po intuitivni poti. Po intuitivni poti zgolj prideš do vzgibov, idej, misli itd. Tvoja notranja organizacija ( razumska ) pa je tista, ki ti bo omogočala pravo Vedenje. Šele takrat, ko je tvoj razumski del organiziran do te mere, da razume zakaj, kako in čemu šele takrat lahko deluješ brez tega razumskega dela zgolj v Vedenju. Tud jaz sem dolgo časa misli, da je obratno vendar ni. Le človekova samopomembnost deluje kot varnostni mehanizem na takšen način, da se prepriča v idejo, da spoznanje vedenja ni povezano z razumsko opredelitvijo temveč zgolj z intuitivno opredelitvijo in spoznanjem, ki ga nato razumeš vendar ga opisati ne znaš.

Jaz pa trdim, da se do pravega Vedenja pride le po intuitivni poti. Razumsko se potem to le uredi, da lahko bolj ali manj natančno lahko razložiš drugim -- da torej lahko poveš, kar veš, kolikor to pač dopušča narava spoznanega. Kar si natačno opisal, je znanje, ne vedenje.

 

Kdor razume zna tudi opisati.

Ni nujno. Odvisno je od marsičesa.

[Antoninus]

Jaz pa trdim, da se do pravega Vedenja pride le po intuitivni poti. Razumsko se potem to le uredi, da lahko bolj ali manj natančno lahko razložiš drugim -- da torej lahko poveš, kar veš, kolikor to pač dopušča narava spoznanega. Kar si natačno opisal, je znanje, ne vedenje.

 

 

Ni nujno. Odvisno je od marsičesa.

Tako je. Še več, besede so vedno več ali manj kot njihova lastna dobesednost, komunikacija pa uspešen nesporazum...vsaj po Lacanu.

[FixMinze]

Jaz pa trdim, da se do pravega Vedenja pride le po intuitivni poti. Razumsko se potem to le uredi, da lahko bolj ali manj natančno lahko razložiš drugim -- da torej lahko poveš, kar veš, kolikor to pač dopušča narava spoznanega. Kar si natačno opisal, je znanje, ne vedenje.

 

Kaj pa je zate intuitivno ?

Ker intuitivno je v principu nezavedno. Je vonj po vedenju iz nezavednega. Spoznaj nezavedno.

To lahko počneš preko intuicije sam ta je pa itak pogojena s tvojim zavednim. Tvoje zavedno pa je tvoj um, razum.

Torej, ko prideš naokoli spet pristaneš pri zavednem razumu brez katerega intuicija na prvem mestu sploh ne obstaja.

 

 

 

Ni nujno. Odvisno je od marsičesa.

 

Kakšen primer ?

 

Še več, besede so vedno več ali manj kot njihova lastna dobesednost, komunikacija pa uspešen nesporazum...vsaj po Lacanu.

 

Ja res je, pa vendar le., besede so lahko slike, misli, občutki, čustva, ideje. Vse to so lahko besede. Neizrečene besede.

No po definiciji ne. Govorim v prenesenem pomenu

[doorwoman.p]

Do pravega vedenja se navadno ne pride po intuitivni poti. Po intuitivni poti zgolj prideš do vzgibov, idej, misli itd. Tvoja notranja organizacija ( razumska ) pa je tista, ki ti bo omogočala pravo Vedenje. Šele takrat, ko je tvoj razumski del organiziran do te mere, da razume zakaj, kako in čemu šele takrat lahko deluješ brez tega razumskega dela zgolj v Vedenju. Tud jaz sem dolgo časa misli, da je obratno vendar ni. Le človekova samopomembnost deluje kot varnostni mehanizem na takšen način, da se prepriča v idejo, da spoznanje vedenja ni povezano z razumsko opredelitvijo temveč zgolj z intuitivno opredelitvijo in spoznanjem, ki ga nato razumeš vendar ga opisati ne znaš.

 

Kdor razume zna tudi opisati. Razen, če tega ne želi.

zdej je vprašanje kaj je vzrok da potrebuje neko vedenje.. ali ga sploh potrebuje?

 

Šele takrat, ko je tvoj razumski del organiziran do te mere, da razume zakaj, kako in čemu šele takrat lahko deluješ brez tega razumskega dela zgolj v Vedenju.

mislm, da ne.. v bistvu odvisno v kakšnih okoliščinah si na to 'prisiljen'.. v okoliščinah, kjer je človek npr.hitreje ogrožen, to deluje ja. V današnjem sistemu npr.. V nasprotnih pa ne.. razum odpove in življenje ti ponujajo le občutki.

 

To je veliko bolj smiselno gledat iz kota, da so se stari ljudje obračali v razumevanju k stvarem, ki jih vidijo, ki jih lahko opazujejo. In, ker ima človeška radovednost značilnost, da veliko sprašuje in zahteva odgovore. So pač odgovore poiskali tam kjer so jih videli. Tam kjer jih niso videli jih pač niso mogli iskati.

 

[doorwoman.p]

Jaz pa trdim, da se do pravega Vedenja pride le po intuitivni poti. Razumsko se potem to le uredi, da lahko bolj ali manj natančno lahko razložiš drugim -- da torej lahko poveš, kar veš, kolikor to pač dopušča narava spoznanega. Kar si natačno opisal, je znanje, ne vedenje.

 

znanje ja

[doorwoman.p]

Kaj pa je zate intuitivno ?

Ker intuitivno je v principu nezavedno. Je vonj po vedenju iz nezavednega. Spoznaj nezavedno.

To lahko počneš preko intuicije sam ta je pa itak pogojena s tvojim zavednim. Tvoje zavedno pa je tvoj um, razum.

Torej, ko prideš naokoli spet pristaneš pri zavednem razumu brez katerega intuicija na prvem mestu sploh ne obstaja.

 

je nezavedno ja, in kot tako ne obstaja kot vedenje.. ? ker živi v trenutku.. ??

[FixMinze]

Znanje in vedenje se ne izključujeta. Je pa vedenje blizje veri kot pa znanje.

Pa vseeno. Kakorkoli bo kdo obrnil se bo znašel nazaj pri razumu. Brez razuma nimaš vere niti vedenja niti znanja. Ničesar.

Keč je samo v uporabi razuma, da ti ni na poti.

 

 

vedenje -a s (e)

 

1. glagolnik od vedeti: to je vredno vedenja; vedenje podrobnosti; želja po vedenju / redko narediti kaj brez vedenja koga vednosti

• zastar. dati komu na vedenje sporočiti komu; zastar. narediti z vedenjem zavestno, namerno

 

2. kar kdo ve: poglobiti, razširiti svoje vedenje; vedenje ljudi o teh dogodkih je skromno; po mojem vedenju je to moralo biti prej // kar se ve sploh: ta odkritja spreminjajo dosedanje vedenje o zgodovini

 

 

 

znanje -a s (a)

 

1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem: izpopolniti, poglobiti, razširiti, utrditi znanje; uporabiti v šoli pridobljeno znanje v praksi; ima pomanjkljivo jezikovno znanje; sistematično, temeljito znanje; zahtevati več strokovnega, teoretičnega znanja; trajnost znanja; ekspr. vrzeli v znanju // celota znanih, ugotovljenih podatkov o stvarnosti: dobivati znanje iz knjig; posredovati komu znanje; enciklopedija zajema vse znanje svojega časa; novo odkritje je obogatilo znanje o morju / širiti meje znanja

 

2. z učenjem pridobljeno tako poznavanje besedila, da se to lahko pove, navede: površno znanje pesmi, vloge; izkoristili so njegovo znanje pravljic / utrditi znanje abecede, poštevanke // seznanjenost z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja: zahtevati v računalništvu znanje matematike; znanje slovnice / znanje tujega jezika usposobljenost za sporazumevanje v njem // izurjenost, usposobljenost za kako dejavnost: iskati delavca z znanjem kmečkih del; predpisati za določeno delovno mesto znanje stenografije / znanje smučanja

 

3. star. poznavanje: dobro znanje dežele; znanje človeške narave

 

4. nav. mn., star. veščina, spretnost: obvlada temeljna znanja; telovadba, kolesarjenje in druga znanja

 

5. star. poznanstvo: očitali so mu znanje s sumljivimi ljudmi; dolgotrajno znanje / v vsakem kraju ima kako znanje kakega znanca // ljubezensko razmerje: imeti, skrivati, začeti znanje s poročeno žensko / grešno, prepovedano znanje izvenzakonsko spolno razmerje

• dati na znanje sporočiti, pojasniti; ekspr. jemljem, sprejmem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; ekspr. to opozorilo je treba vzeti na znanje upoštevati; publ. odliv znanja v tujino odhod izobražencev, strokovnjakov; v znanju je moč znanje poveča učinkovitost, vplivnost človeka

* ped. formalistično znanje ki sestoji iz naučenih podatkov brez razumevanja vsebine; uporabno znanje ki omogoča reševanje novih nalog v novih okoliščinah; test znanja; šol. oceniti, preveriti znanje; znanje zadnje učne snovi

 

 

je nezavedno ja, in kot tako ne obstaja kot vedenje.. ? ker živi v trenutku.. ??

 

Nezavedno je pač nezavedno. Vedenje je že povezano z zavednim. Zavedno pa se dogaja v tvoji glavi oz. v tvojem razumu.

Ne vem, men tle pač ni nič spornega. Jaz sem tisti, ki sem tle. Tisti, ki tukaj živi, ki dojema svet. Jaz v svoji lastni iluziji in nihče drug.

[FixMinze]

zdej je vprašanje kaj je vzrok da potrebuje neko vedenje.. ali ga sploh potrebuje?

 

Hmm, človek ma center možganov za vero kot ima tudi druge centre. Rodimo se z vprašanjem v glavi.

 

 

?

[nosorog]

Jaz pa trdim, da se do pravega Vedenja pride le po intuitivni poti. Razumsko se potem to le uredi, da lahko bolj ali manj natančno lahko razložiš drugim -- da torej lahko poveš, kar veš, kolikor to pač dopušča narava spoznanega. Kar si natačno opisal, je znanje, ne vedenje.

 

 

Tako je. Še več, besede so vedno več ali manj kot njihova lastna dobesednost, komunikacija pa uspešen nesporazum...vsaj po Lacanu.

 

Verjetno se motita. Človeški možgani delujejo tako, da intuicija nadgrajuje tvoja eksaktna vedenja in prepričanja. Če imaš torej izhodiščna prepričanja napačna ali pomankljiva, bo temu primeren tudi intuitivni "sprejem" in potem tisto, kar dobiš na "izhodu", nima več nobene veze z realnostjo. Takšne štale se recimo dogajajo radiestezistom, ki merijo frekvence zemlje, pri tem pa nimajo jasne predstave o tem, kaj frekvenca sploh je, ali pa recimo merijo energijo v Bovisih, pri tem pa energije enega Bovisa ne znajo definirati.

 

Da tole dopolniM: znanje + intuicija = vedenje

[FixMinze]

ja tako ja, zdi se mi odlično zaokroženo ...