Jeza

[soncnica]

Naj vsa jeza, ki se kopici v meni ostane v tejle črni lukni. Nočem je v svojem srcu, naj izgine.....

[teja]

ja, Sončnica, pa si jo dala ven? Najprej jo moraš dat ven, da tam tudi ostane. Potem pa stran od tega mesta.

[Tina]

Naj vsa jeza, ki se kopici v meni ostane v tejle črni lukni. Nočem je v svojem srcu, naj izgine.....

Sončnica, si sposojam tvojo temo predem eksplodiram od jeze

[misti]

Zakaj pa pravzaprav sploh potrebna jeza

 

......ko pa zunaj tako lepo soncek sije.....

[Tina]

Veš, če se stvari nabirajo in na koncu prileti še tista pika na i, potem ne gre več. Kaj pomagajo razni zakoni, ... če pa so samo na papirju :xx!:

Bom vsaj imela več od sončka in konca tedna, če sedajle zmečem vse v tole luknjo

[misti]

Tinka, pol si pa kar privosci

 

......je ze cutit, kako crna luknja vlece jezo iz tebe in jo..... ja saj vemo po kakem principu deluje crna luknja.....

 

 

Za spodbudo pa predlagam, da preberes naslednjo zgodbico:

 

 

Prebujenje

 

V zivljenju pride cas, ko se ti koncno posveti…

 

… da sredi vseh strahov prenehas umirati na svojih poteh, ko glas v tvoji glavi zakrici: DOVOLJ! Dovolj bojev in bolecine. In kot otrok, ki po divjem izbruhu jeze utihne, tvoj jok pocasi pojenja, enkrat ali dvakrat zaihtis in ko pogledas skozi zaveso mokrih trepalnic, nenadoma zacenjas gledati svet z drugimi ocmi.

 

To je tvoje prebujenje.

 

Spoznas, da je cas, da prenehas upati, kako se bo nekaj spremenilo, cakati na sreco, trdnost in varnost, ki se blesci na svetlem obzorju pred teboj.

 

Soocis se z dejstvom, da on ni princ ali gospod Sarmantni in ona ne Pepelka ali gospa Izjemna in da v resnicnem svetu ni vedno pravljicnih koncev (ali velikih zacetkov) in se vsak »in potem sta srecno zivela, dokler nista umrla…«, zacne s tvojo spremembo, ob kateri se sredi obcutka miru rodi sprejemanje.

 

Prebudis se s spoznanjem, da nisi popoln, da te nihce ne bo za vedno ljubil, cenil in obcudoval zaradi tega, kdor si in kar si (Tisti si medtem vzame pravico za ukvarjanje z lastnimi pogledi in prepricanji).

 

Spoznas pomen ljubecega in pogumnega Jaza in v tem procesu se rodi obcutek nove samozavesti in samosprejemanja.

 

Prenehas kritizirati in obtozevati druge za reci, ki so jih ali jih niso storili zate in spoznas, da je edino, kar je zares zanesljivo, nepricakovano in neznano.

 

Naucis se, da ljudje vedno ne povedo tega, kar mislijo ali pa ne mislijo tistega, kar govorijo. Morda vsakdo, ki ga srecas, ne bo pravi zate - in to se tice predvsem tebe. Ob izbiri se naucis stati za seboj, se podpirati in negovati, ob cemer nastane obcutek notranje varnosti, povezanosti in zaupanja vase.

 

Nekoc nehas presojati in zugati s prstom, zacenjas sprejemati ljudi, kakrsni so in jih ne nadziras vec zaradi njihove nezadostnosti ali cloveskih pomanjkljivosti. Ob tem procesu se skozi obcutek miru in notranje sprave rodi odpuscanje.

 

Spoznas, da vecino poti, po kateri hodis, vidis sebe in svet okrog sebe kot rezultat vseh sporocil in prepricanj, ki so se vtisnila v tvojo duso. Zacnes se premikati skozi ta prepricanja, ki so vtisnjena vate o tem, kako naj se vedes, kaksen naj bi bil videti, koliko naj bi tehtal, kako se oblacil, kaj kupoval, kaksen avto naj bi vozil, s kom in kako naj bi zivel, s kom se porocil, kaj naj bi pricakoval od zakona, kako pomembni so otroci in vzgoja in kaj dolgujes svojim starsem.

 

Naucis se odpreti novim svetovom in drugacnim pogledom. Zacnes popravljati in prenavljati mnenje o tem, kdo si in kaj je tisto, za cemer v resnici stojis. Naucis se razlikovati med »hoteti« in »potrebovati« in se poslavljati od vrednot, ki si jih prerasel ali jih nikoli nisi zares sprejel za svoje. V tem procesu se naucis zaupati svoji notranji modrosti.

 

Naucis se, da se prava resnica o dajanju v resnici zacenja s sprejemanjem, da je moc in milost v ustvarjanju in prispevanju. Takrat prenehas manevrirati skozi zivljenje kot potrosnik, ki se ozira za naslednjo znizano ceno.

 

Spoznas tudi, da besedi kot sta iskrenost in integriteta nista le zastarela ideala iz preteklega stoletja, temvec vezivo, ki povezuje temelje, na katerih stoji tvoje zivljenje.

 

Spoznas, da ne ves vsega, da tvoj posel ni spreminjati svet in da svinj ne mores nauciti peti. Naucis se razlikovati med krivdo in odgovornostjo, o pomenu postavljanja mej in kako reci NE. Naucis se, da je edini kriz, ki ga moras nositi tisti, ki ga izberes sam in da so mucence nekoc sezigali na grmadi.

 

Potem se ucis se ljubezni – romanticne in druzinske. Naucis se, kako ljubiti, koliko dajati v ljubezni, kdaj prenehati dajati in kdaj oditi.

 

Naucis se, da ni dobro projicirati svojih potreb in custev v odnos. Spoznas, da ne bos lepsi, inteligentnejsi, bolj ljubec ali pomembnejsi zaradi moskega ali zenske v tvojem objemu ali zaradi otroka, ki uresnicuje tvoje neizzivete sanje. Naucis se videti odnose, kakrsni so v resnici, in ne kakrsne hoces, da bi bili. Ne skusas vec nadzirati ljudi, dogodkov in izidov. Spoznas, da ljudje samo rastejo in se spreminjajo – in ves, da nimas pravice zahtevati ljubezen pod svojimi pogoji samo zato, da bi te osrecila.

 

Spoznas, da samota se ni osamljenost… In ko se pogledas v ogledalo, se zaves, da ne bos nikoli zlezla v stevilko 38 ali imela popolne mere 90-60-90. Nehas se prepirati s podobo o sebi v svoji glavi.

 

Prenehas tudi trdo delati in odrivati svoje obcutke, zglajevati reci in ignorirati svoje potrebe. Naucis se, da imas pravico do vseh custev, da je dobro, ce nekatere reci hoces in povprasas zanje… Vcasih je potrebno tudi zahtevati.

 

Ves, da zasluzis ljubezen, prijaznost, senzibilnost in spostovanje drugih, ne da bi si moral to prisluziti. Ce dovolis dotik le rokam ljubece osebe, ki te obcuduje in ceni, ves, kaj je samospostovanje…

 

Naucis se, da je tvoje telo tempelj, zato ga spostljivo negujes, se zdravo hranis, pijes vec vode in namenis vec casa gibanju. Naucis se umiriti um, ki zna ustvarjati dvom in strah, in ju nadomestiti z mirom. In tako kot hrana nahrani tvoje telo, smeh napolni tvojo duso.

 

Ugotovis, da vecino zivljenja dobivas tisto, kar verjames, da zasluzis in da je vecina zivljenja v resnici samouresnicljiva prerokba.

 

Naucis se, da je za vse, kar je dragoceno, vredno delovati, in da zeleti si nekaj, se ne pomeni tudi delati za to, da se zgodi. Se pomembneje je, nauciti se, da za uspeh potrebujes smer, disciplino in vztrajnost.

 

Naucis se tudi, da nihce ne zmore vsega sam in da je prav tvegati in prositi za pomoc.

 

Naucis se, da je edina stvar, ki se je moras zares bati, najvecji ropar vseh casov - strah sam. Naucis se stopiti vanj in iti skozenj, kajti ves, da karkoli se zgodi, se lahko zaneses nase. Premagati strah pomeni vzeti si pravico in ziveti na svoj nacin.

 

Naucis se zaupati zivljenju in ga ne zapravljati tako, da vedris pod grozecim oblakom usode.

 

Spoznas, da zivljenje ni vedno pravicno, da vedno ne dobis, kar zasluzis in da se vcasih slabe reci dogajajo dobrim ljudem. Ob tej priloznosti se naucis, da stvari ne gre jemati prevec osebno. Naucis se tudi, da te nihce ni kaznoval ali pozabil odgovoriti na tvojo molitev. Je samo zivljenje, ki se dogaja…

 

Naucis se pogajati s hudicem v njegovi najbolj prvinski obliki – z egom. Spoznas, da slabe obcutke, kot so jeza, strah, zavist, zamera moras najprej doziveti, jih sprejeti in razumeti, nato pa spremeniti, sicer lahko zadusijo zivljenje okrog tebe in postanejo strup za vse, ki te obkrozajo.

 

Naucis se priznavati, da se vcasih motis in graditi mostove namesto zidov.

 

Naucis se biti hvalezen in najti lepoto v mnogih preprostih stvareh, ki jih imamo ljudje za samoumevne, za stvari, o katerih lahko milijoni ljudi po svetu le sanjajo: o polnem hladilniku, cisti vodi, topli postelji in dolgi vroci kopeli.

 

Pocasi postanes odgovoren zase in si obljubis, da ne bos nikoli izdal sebe in da se nikoli, zares nikoli ne bos zadovoljil z manj, kot si zeli tvoje srce.

 

Ko poslusas veter, ki rahlo premika listje na drevesu, imas razlog za smeh, za zaupanje in ostajas odprt za vse cudovite moznosti, ki se odpirajo pred teboj.

 

Zato lahko zdaj s pogumom in z zaupanjem v srcu vstanes, globoko vdihnes in pricnes ustvarjati zivljenje, kakrsnega hoces ziveti, kot najbolje znas.

[vanja]

Zakaj se sploh jezimo ?

Jaz sem se zadnjič tako, ampak potem čez ene pol ure sem dojela, da je vse neumnost.

 

LP!

[astra]

tina...ti kar stresi jezo v Črno luknjo...pomaga...

 

Pa lepši vikend...

 

 

Astra

[soncnica]

Sem nekje prebrala, da je jeza maščevanje sebi za napake drugih.....

 

 

lep dan

[Tina]

Pomagajo vaša prijazna sporočilca in pa tale luknja. Se že bolje počutim.

Lep konec tedna želim

[yoko]

Naj pozabim na jezo, ki jo čutim do nekaterih ljudi.Naj namesto jeze zavlada na tistem delu v meni občutek sproščenosti in občutek lahkotnosti.Naj gledam nanje z drugačne (bolj oddaljene) perspektive.

Yoko

[aakhut]

 

a jeza od dalech ne dela?

 

 

je prou rad jezen

[Volk K.L.]

Ja aakhut da take klamfe vn mečeš, prov nč ne vidm da s kej preveč jezen, prej duhovit, ekstremno duhovit.

[Volk K.L.]

Ej sončnica x!x Vzemi si nahrbtnik pa ob sončnem in jasnem vremenu v naravo, čimbolj se izpostavi soncu in naporom. Boš vidla kako se ti bo jeza stopila kot sneg v vročini in se boš samo smejčkala, smejčkala kot sonček in sončnica.

[aakhut]

 

 

dobta ideja...

de naush vech zob kazala tko kt volk©

 

 

ma tut chekane

[soncnica]

Je tale crna lukna vso mojo jezo posrkala, mi je ful pomagal, ko sem jezo stresla v tole lukno.

 

Z nahrbtnikom na rami pa ful velikrat kam odbluzim, pa se s takim sportom se ukvarjam, da sto nahrbtnik,narava, sploh pa skale moje dobre prijateljice.....

Lep vikend prov vsem, jest se grem dans potit pa prizemljevat v indijansko savno.

 

pa pa

[cosma]

Slisala eno dobro definicijo jeze: Ko smo jezni na nekoga.

 

Kot bi sam pil kozarec strupa in drugemu zelel da crkne.

[ania]

Tinka, pol si pa kar privosci  

 

......je ze cutit, kako crna luknja vlece jezo iz tebe in jo..... ja saj vemo po kakem principu deluje crna luknja.....

 

 

Za spodbudo pa predlagam, da preberes naslednjo zgodbico:

 

 

Prebujenje

 

V zivljenju pride cas, ko se ti koncno posveti…

 

… da sredi vseh strahov prenehas umirati na svojih poteh, ko glas v tvoji glavi zakrici: DOVOLJ! Dovolj bojev in bolecine. In kot otrok, ki po divjem izbruhu jeze utihne, tvoj jok pocasi pojenja, enkrat ali dvakrat zaihtis in ko pogledas skozi zaveso mokrih trepalnic, nenadoma zacenjas gledati svet z drugimi ocmi.

 

To je tvoje prebujenje.

 

Spoznas, da je cas, da prenehas upati, kako se bo nekaj spremenilo, cakati na sreco, trdnost in varnost, ki se blesci na svetlem obzorju pred teboj.

 

Soocis se z dejstvom, da on ni princ ali gospod Sarmantni in ona ne Pepelka ali gospa Izjemna in da v resnicnem svetu ni vedno pravljicnih koncev (ali velikih zacetkov) in se vsak »in potem sta srecno zivela, dokler nista umrla…«, zacne s tvojo spremembo, ob kateri se sredi obcutka miru rodi sprejemanje.

 

Prebudis se s spoznanjem, da nisi popoln, da te nihce ne bo za vedno ljubil, cenil in obcudoval zaradi tega, kdor si in kar si (Tisti si medtem vzame pravico za ukvarjanje z lastnimi pogledi in prepricanji).

 

Spoznas pomen ljubecega in pogumnega Jaza in v tem procesu se rodi obcutek nove samozavesti in samosprejemanja.

 

Prenehas kritizirati in obtozevati druge za reci, ki so jih ali jih niso storili zate in spoznas, da je edino, kar je zares zanesljivo, nepricakovano in neznano.

 

Naucis se, da ljudje vedno ne povedo tega, kar mislijo ali pa ne mislijo tistega, kar govorijo. Morda vsakdo, ki ga srecas, ne bo pravi zate - in to se tice predvsem tebe. Ob izbiri se naucis stati za seboj, se podpirati in negovati, ob cemer nastane obcutek notranje varnosti, povezanosti in zaupanja vase.

 

Nekoc nehas presojati in zugati s prstom, zacenjas sprejemati ljudi, kakrsni so in jih ne nadziras vec zaradi njihove nezadostnosti ali cloveskih pomanjkljivosti. Ob tem procesu se skozi obcutek miru in notranje sprave rodi odpuscanje.

 

Spoznas, da vecino poti, po kateri hodis, vidis sebe in svet okrog sebe kot rezultat vseh sporocil in prepricanj, ki so se vtisnila v tvojo duso. Zacnes se premikati skozi ta prepricanja, ki so vtisnjena vate o tem, kako naj se vedes, kaksen naj bi bil videti, koliko naj bi tehtal, kako se oblacil, kaj kupoval, kaksen avto naj bi vozil, s kom in kako naj bi zivel, s kom se porocil, kaj naj bi pricakoval od zakona, kako pomembni so otroci in vzgoja in kaj dolgujes svojim starsem.

 

Naucis se odpreti novim svetovom in drugacnim pogledom. Zacnes popravljati in prenavljati mnenje o tem, kdo si in kaj je tisto, za cemer v resnici stojis. Naucis se razlikovati med »hoteti« in »potrebovati« in se poslavljati od vrednot, ki si jih prerasel ali jih nikoli nisi zares sprejel za svoje. V tem procesu se naucis zaupati svoji notranji modrosti.

 

Naucis se, da se prava resnica o dajanju v resnici zacenja s sprejemanjem, da je moc in milost v ustvarjanju in prispevanju. Takrat prenehas manevrirati skozi zivljenje kot potrosnik, ki se ozira za naslednjo znizano ceno.

 

Spoznas tudi, da besedi kot sta iskrenost in integriteta nista le zastarela ideala iz preteklega stoletja, temvec vezivo, ki povezuje temelje, na katerih stoji tvoje zivljenje.

 

Spoznas, da ne ves vsega, da tvoj posel ni spreminjati svet in da svinj ne mores nauciti peti. Naucis se razlikovati med krivdo in odgovornostjo, o pomenu postavljanja mej in kako reci NE. Naucis se, da je edini kriz, ki ga moras nositi tisti, ki ga izberes sam in da so mucence nekoc sezigali na grmadi.

 

Potem se ucis se ljubezni – romanticne in druzinske. Naucis se, kako ljubiti, koliko dajati v ljubezni, kdaj prenehati dajati in kdaj oditi.

 

Naucis se, da ni dobro projicirati svojih potreb in custev v odnos. Spoznas, da ne bos lepsi, inteligentnejsi, bolj ljubec ali pomembnejsi zaradi moskega ali zenske v tvojem objemu ali zaradi otroka, ki uresnicuje tvoje neizzivete sanje. Naucis se videti odnose, kakrsni so v resnici, in ne kakrsne hoces, da bi bili. Ne skusas vec nadzirati ljudi, dogodkov in izidov. Spoznas, da ljudje samo rastejo in se spreminjajo – in ves, da nimas pravice zahtevati ljubezen pod svojimi pogoji samo zato, da bi te osrecila.

 

Spoznas, da samota se ni osamljenost… In ko se pogledas v ogledalo, se zaves, da ne bos nikoli zlezla v stevilko 38 ali imela popolne mere 90-60-90. Nehas se prepirati s podobo o sebi v svoji glavi.

 

Prenehas tudi trdo delati in odrivati svoje obcutke, zglajevati reci in ignorirati svoje potrebe. Naucis se, da imas pravico do vseh custev, da je dobro, ce nekatere reci hoces in povprasas zanje… Vcasih je potrebno tudi zahtevati.

 

Ves, da zasluzis ljubezen, prijaznost, senzibilnost in spostovanje drugih, ne da bi si moral to prisluziti. Ce dovolis dotik le rokam ljubece osebe, ki te obcuduje in ceni, ves, kaj je samospostovanje…

 

Naucis se, da je tvoje telo tempelj, zato ga spostljivo negujes, se zdravo hranis, pijes vec vode in namenis vec casa gibanju. Naucis se umiriti um, ki zna ustvarjati dvom in strah, in ju nadomestiti z mirom. In tako kot hrana nahrani tvoje telo, smeh napolni tvojo duso.

 

Ugotovis, da vecino zivljenja dobivas tisto, kar verjames, da zasluzis in da je vecina zivljenja v resnici samouresnicljiva prerokba.

 

Naucis se, da je za vse, kar je dragoceno, vredno delovati, in da zeleti si nekaj, se ne pomeni tudi delati za to, da se zgodi. Se pomembneje je, nauciti se, da za uspeh potrebujes smer, disciplino in vztrajnost.

 

Naucis se tudi, da nihce ne zmore vsega sam in da je prav tvegati in prositi za pomoc.

 

Naucis se, da je edina stvar, ki se je moras zares bati, najvecji ropar vseh casov - strah sam. Naucis se stopiti vanj in iti skozenj, kajti ves, da karkoli se zgodi, se lahko zaneses nase. Premagati strah pomeni vzeti si pravico in ziveti na svoj nacin.

 

Naucis se zaupati zivljenju in ga ne zapravljati tako, da vedris pod grozecim oblakom usode.

 

Spoznas, da zivljenje ni vedno pravicno, da vedno ne dobis, kar zasluzis in da se vcasih slabe reci dogajajo dobrim ljudem. Ob tej priloznosti se naucis, da stvari ne gre jemati prevec osebno. Naucis se tudi, da te nihce ni kaznoval ali pozabil odgovoriti na tvojo molitev. Je samo zivljenje, ki se dogaja…

 

Naucis se pogajati s hudicem v njegovi najbolj prvinski obliki – z egom. Spoznas, da slabe obcutke, kot so jeza, strah, zavist, zamera moras najprej doziveti, jih sprejeti in razumeti, nato pa spremeniti, sicer lahko zadusijo zivljenje okrog tebe in postanejo strup za vse, ki te obkrozajo.

 

Naucis se priznavati, da se vcasih motis in graditi mostove namesto zidov.

 

Naucis se biti hvalezen in najti lepoto v mnogih preprostih stvareh, ki jih imamo ljudje za samoumevne, za stvari, o katerih lahko milijoni ljudi po svetu le sanjajo: o polnem hladilniku, cisti vodi, topli postelji in dolgi vroci kopeli.

 

Pocasi postanes odgovoren zase in si obljubis, da ne bos nikoli izdal sebe in da se nikoli, zares nikoli ne bos zadovoljil z manj, kot si zeli tvoje srce.

 

Ko poslusas veter, ki rahlo premika listje na drevesu, imas razlog za smeh, za zaupanje in ostajas odprt za vse cudovite moznosti, ki se odpirajo pred teboj.

 

Zato lahko zdaj s pogumom in z zaupanjem v srcu vstanes, globoko vdihnes in pricnes ustvarjati zivljenje, kakrsnega hoces ziveti, kot najbolje znas.

Najpej lep pozdrav vsem skupaj! Ali kdo ve, odkod oz kdo je avtor članka Prebujenje, ki ga je napisal/a misti (že 2x sem ga/jo prosila za podatke po mailu, vendar se ne odziva)..

Prijateljica bi iz članka rada citirala eno misel na svojem cd-ju, in ker ne bi rada prelomila načela o avtorizaciji, lepo prosim za pomoč.. Lepa hvala vnaprej..

[Amis]

ta je dbest

[Marsa]

Najpej lep pozdrav vsem skupaj! Ali kdo ve, odkod oz kdo je avtor članka Prebujenje, ki ga je napisal/a misti (že 2x sem ga/jo prosila za podatke po mailu, vendar se ne odziva)..

Prijateljica bi iz članka rada citirala eno misel na svojem cd-ju, in ker ne bi rada prelomila načela o avtorizaciji, lepo prosim za pomoč.. Lepa hvala vnaprej..

Zivjo Ania in dobrodosla!

 

Ja - TAKOLE se dela.

Nisem prej opazila.

 

Misti pa se najbrz ne odziva zato, ker v tem obdobju ne hodi na forum - lahko si izberes moznost, da ti OS-e posilja tudi prek e-maila, po defoltu pa to ni, tako da najbrz sploh ne ve, da ima tvoj OS, ce si posiljala slednjega, ce pa si posiljala na e-mail, pa morda ni pravi ali ne vec delujoc ali kaj takega.

Upam, da bo kdo opazil in da bos dobila tole informacijo.

 

Prosim se enkrat, ce ob objavi besedil navedete avtorja oz. vir - to je najmanj, kar je potrebno.

[Tanit]

Misti:

 

krasne misli, koristne... a kaj, ko so skrite v črni luknji...

[Tanit]

MARSHA

 

morda še res nisem utegnila prečesat forumov in LUNENEGA NETA po dolgem in počez in v globine, zato morda ne vem, ali to, kar bom predlagala, že kje obstaja...

 

tak sestavek, kot ga je objavil/a MISTI presega okvir rubrike MODRE MISLI, vandar bi se morda našel kak prostor na forumu za take in podobne daljše sestavke..

Tale je žal obtičal v črni luknji. Saj ne, da ne bi sodil sem, vendar bi ga na kakšnem bolj popularnem mestu brelo več obiskovalcev.

 

[Tanit]

ups: bralo...

 

[Marsa]

Tanit, prav imas.

A imamo ze nekaj tem prav namenjenih za daljse poucne ali podobne zgodbice, samo je vcasih zoprno, ker ne ves tocno, kako je objavljalec naslovil temo...

To je kar v forumu Misli - ce si pogledas na osrednji strani foruma opis foruma Modre misli, je to ze kar to - zastavljen je zelo siroko - kot vidis, imamo tudi Vesoljni dnevnik LNF (namenoma) v Mislih...

Jaz kot admin lahko prestavim obstojeco temo (celo) v primernejsi forum, ne morem pa premikati posameznih objav, tako pac nekdo odgovori nekam, kjer se potem tisto izgubi, sploh ce ni pozoren.

 

Tako se tu nic ne da - od vsakega posameznega objavljalca je odvisno, kam in kaj objavlja.

[umetnica]

Jezna sem nase....

Ker me je strah

ker sem živčna

ker ne najdem miru

ker bi najraje za 24 ur zaspala...

 

Smešno...tako me je bilo strah prvič...in sedaj, na predvečer jutri...ko bi naj bilo zadnjič...

 

Ja, ko bi naj bilo...

 

Tega me je strah; zato sem jezna, ker nič ni v moji moči...ker se zavedam, kako majhna sem...., odvisna od usode...

 

Bo pomagala ta črna luknja?

Dvomim...ker sem dala danes že fizični napor skoz (v mejah dovoljenega), zdravila...vse....pa še zmeraj sem...na tleh...

 

Bemti život!

sanjalica, če kej pomaga - držim pesti zate