napadi?

[*lizy*]

Pozdravljeni!

 

Pogosto, ko doživljam močna (ponavadi negativna) čustva ali velik fizični napor, dobim neke vrste napad. Zelo težko diham, kot da bi mi sapnik otekel in ne morem vdihniti zraka. Zaradi tega tudi zelo hitro diham in postane me strah da se bom zadušila, kar vse še poslabša. Prav tako mi srce začne biti zelo hitro, roke se mi tresejo in težko se pomirim.

 

Ali je morda kdo že doživel kaj takega?

Morda kdo ve kaj je to?

 

Hvala

[Skutka]

Ja to so panični napadi.

[doorwoman.p]

Pozdravljeni!

 

Pogosto, ko doživljam močna (ponavadi negativna) čustva ali velik fizični napor, dobim neke vrste napad. Zelo težko diham, kot da bi mi sapnik otekel in ne morem vdihniti zraka. Zaradi tega tudi zelo hitro diham in postane me strah da se bom zadušila, kar vse še poslabša. Prav tako mi srce začne biti zelo hitro, roke se mi tresejo in težko se pomirim.

 

Ali je morda kdo že doživel kaj takega?

Morda kdo ve kaj je to?

 

Hvala

 

Strokovno bi verjetno rekli, da si anksionzna oseba, ki ima anksiozne težave . Lahko enačiš z tem in si rečeš, da imaš pač takšno motjo, lahko pa raziščeš globji pomen tega.. zakaj se ti to dogaja, kje je vzrok.. Zakaj v tistem trenutku doživljaš močna (pon.negativna) čustva oz.velik fizični napor kot problem?

[nosorog]

Pozdravljeni!

 

Pogosto, ko doživljam močna (ponavadi negativna) čustva ali velik fizični napor, dobim neke vrste napad. Zelo težko diham, kot da bi mi sapnik otekel in ne morem vdihniti zraka. Zaradi tega tudi zelo hitro diham in postane me strah da se bom zadušila, kar vse še poslabša. Prav tako mi srce začne biti zelo hitro, roke se mi tresejo in težko se pomirim.

 

Ali je morda kdo že doživel kaj takega?

Morda kdo ve kaj je to?

 

Hvala

 

Ritem dihanja se neposredno odziva na naša miselna in čustvena stanja; strah ga pospeši. Ko se to zgodi, pride do verižne reakcije, v kateri se poruši pravilno razmerje med kisikom in CO2 v krvi, kar vpliva na živce, mišice, srčni utrip … Izgubljati začnemo stik sami s seboj, ta reakcija pa lahko v odvisnosti od naše »občutljivosti« na dražljaj, ki je napad strahu povzročil in od tega, kakšen je naš običajen ritem dihanja, vodi tudi v paniko.

Dovzetnost za to, ali nas bo strah v neki situaciji obvladal ali ne, je odvisna tudi od našega običajnega ritma dihanja. Veliko ljudi namreč diha le z zgornjim delom pljuč – s prsmi. Na ta način zajamejo bistveno manj zraka, kot če bi dihali popolno, torej z aktivacijo spodnjega dela pljuč oziroma z gibanjem trebušne prepone. Posledica tega je, da začnejo spontano dihati nekoliko hitreje, temu pa sledi povišanje krvnega tlaka in utripa srca. Tisti, ki dihajo z gornjim delom pljuč, so zato precej bolj dovzetni do tega, da podležejo pritisku stresa ali strahu, saj jim negativna čustva porušijo ritem dihanja precej lažje, kot pa ljudem, ki dihajo s polnimi pljuči.

Kadar smo sproščeni, dihamo globoko, cikli vdiha in izdiha pa so dolgi in enakomerni.

Z zavestno spremembo dihanja lahko torej uravnavamo tudi naše fizično in energijsko stanje, saj sprememba v globini in hitrosti dihanja vpliva tudi na intenzivnost in vrsto nevropeptidov, ki se v telesu izločajo. Pri popolnem dihanju torej z zrakom najprej napolnimo trebušni, nato pa prsni del; po zaključeni fazi vdiha zrak v pljučih nekaj trenutkov zadržimo, nato pa pljuča po obratnem vrstnem redu izpraznimo. Tudi fazo praznih pljuč zavestno nekaj trenutkov zadržimo.

Z rednim izvajanjem dihalnih vaj, pri katerih v dihanje zavestno vključimo gibanje trebušne prepone, nam pride ta način dihanja počasi v navado in ga začnemo uporabljati tudi pri nezavednem dihanju. Seveda pa lahko takšen način dihanja uporabimo tudi pri napadu strahu, zlasti fazi, ko problem strahu še nismo pripravljeni reševati na način, da bi se strahu preprosto predali.

[Marsa]

Se strinjam z ze napisanim.

 

... vseeno pa ne bi bil odvec podatek, koliko si stara....

in se kaksen; recimo ali si imela kaksno tezasko delo, kak mocen stres v bliznji preteklosti... in podobno...

[*lizy*]

Se strinjam z ze napisanim.

 

... vseeno pa ne bi bil odvec podatek, koliko si stara....

in se kaksen; recimo ali si imela kaksno tezasko delo, kak mocen stres v bliznji preteklosti... in podobno...

 

Stara sem 18 let. Težaških del nisem nikoli opravljala, pa tudi kakšen večji stres se mi ni zgodil. Trenutno mi je največja obremenitev matura. Res pa je da se na stres nasploh slabo odzivam. Opažam, da ko sem pod večjim stresom (tudi kontrolka me lahko precej vrže iz tira) veliko spim, ampak se še naprej počutim utrujeno.

 

Zaradi fizičnega napora sem napad doživela pri teku na dolge razdalje pri športni vzgoji.

 

Hvala za vaše odgovore

LP

[Mario]

Se strinjam z ze napisanim.

 

... vseeno pa ne bi bil odvec podatek, koliko si stara....

in se kaksen; recimo ali si imela kaksno tezasko delo, kak mocen stres v bliznji preteklosti... in podobno...

 

astma?

alergija?

angina pektoris? strah je lahko tudi posledica, ne mora biti vzrok.

panika?

kabala sindrom?

Pojdi k zdravniku. Ker če se nekaj ne zdravi, se lahko stopnjuje. Boš vsaj vedela, kaj je.

[Matjaž Bogdan]

astma?

alergija?

angina pektoris? strah je lahko tudi posledica, ne mora biti vzrok.

panika?

kabala sindrom?

Pojdi k zdravniku. Ker če se nekaj ne zdravi, se lahko stopnjuje. Boš vsaj vedela, kaj je.

 

Pozdravljen Mario

 

Strah je lahko vzrok in posledica. Psihična stanja se potem manifestirajo kot fizična bolezen, ta pa seveda posledično spet podvoji strah, oziroma ga izzove. Sam mislim, da sta ji doorwoman.p in nosorog lepo odgovorila.

Zdravnik bo sam po sebi le predpisal zdravila, kar je vsekakor v redu, vendar je potrebno vsaj poskušati preprečevati vzrok. Mislim da je ene 80 % bolezni -psihosomatskega izvora. Zdravila so v tem primeru le podpora in nekakšna preventiva pred poslabšanjem fizičnega stanja, dokler z določenimi terapijami ne presežeš vzrokov- v sebi . Tisto kar si pa na koncu napisal , pa drži kot pribito. Ker psiha se ne ozdravi čez noč, razen če se greš pomirjevala, dokler antidepresivi ne primejo. To je pa spet ujetost in v veliki meri odvisnost.

 

lepo bodi

Matjaž

[alef]

Lahko je pa vzrok za te napade tudi povsem fizične narave.

Kakšne težave s srcem ki niso psihološkega izvora?

Pametno bi bilo obiskat kardiologa, prej kot karkoli drugega.

[Marsa]

astma?

alergija?

angina pektoris? strah je lahko tudi posledica, ne mora biti vzrok.

panika?

kabala sindrom?

Pojdi k zdravniku. Ker če se nekaj ne zdravi, se lahko stopnjuje. Boš vsaj vedela, kaj je.

 

Pozdravljen Mario

 

Strah je lahko vzrok in posledica. Psihična stanja se potem manifestirajo kot fizična bolezen, ta pa seveda posledično spet podvoji strah, oziroma ga izzove. Sam mislim, da sta ji doorwoman.p in nosorog lepo odgovorila.

Zdravnik bo sam po sebi le predpisal zdravila, kar je vsekakor v redu, vendar je potrebno vsaj poskušati preprečevati vzrok. Mislim da je ene 80 % bolezni -psihosomatskega izvora. Zdravila so v tem primeru le podpora in nekakšna preventiva pred poslabšanjem fizičnega stanja, dokler z določenimi terapijami ne presežeš vzrokov- v sebi . Tisto kar si pa na koncu napisal , pa drži kot pribito. Ker psiha se ne ozdravi čez noč, razen če se greš pomirjevala, dokler antidepresivi ne primejo. To je pa spet ujetost in v veliki meri odvisnost.

 

lepo bodi

Matjaž

 

Lahko je pa vzrok za te napade tudi povsem fizične narave.

Kakšne težave s srcem ki niso psihološkega izvora?

Pametno bi bilo obiskat kardiologa, prej kot karkoli drugega.

 

se stirnjam.

 

Ne, absolutno izključujem vzroke v fizični naravi, ji pa obisk pri zdravniku ne bi škodil.

Če je kej fizično narobe se simtomi javljajo vedno in ne zgolj v točno določenem psihičnem aspektu (razdraženost, strah , močna čustva kot je napisala)

Če bi bilo s srcem kej narobe, bi težave bile kronične in jih ne bi bilo moč opisovati z "kadar ", "ko" .....

ampak samo opis stanja.

 

... se pa strinjam tud s tem...

 

~~

 

Ce (komu) kaj *pomaga*...

sm mela sama zelo podobno izkusnjo/podobne izkusnje (in prav pri *teh letih*), nekaksne *napade* (vzroki in posledice pa so bli prepleteni, kot ste ze ugotavljali in razlagali tudi za ta, Lizyin *primer*)...

no in so me poslali h kardiologu (po predhodnih obiskih drugih zdravnikov) in bi morala (ker pol nisem, zato 'bi') hodit na ekg vsak teden (ali kako ze, kakorkoli, jaz sem sla 3x - 5x al kaj tacga).

Imela sem nevarno povisan pritisk (kar sem potem uravnovesila predvsem z jogo, ki pa je hkrati potegnila za sabo se dolocene druge *vzvode*, da se mi je to *stanje* zacelo sprmeinjati=izboljsevati) in aritmijo (slednjo imam se vedno), pa se *nekaj nevarnega* (sm pozabila, kaj tocno, a sem si nekoc uspela skopirat svojo kartoteko, ker sm si hotla vse prechekirat, zal se mi je med selitvami izgubilo ??).

 

V glavnem, to ni hec, zato je modro obiskati zdravnika (ce ne drugega, jih jaz *uporabljam* za diagnozo - saj sfalijo jih lohk tud ostali zdravilci), potem pa se pac nadalje po svoje odlocat (recimo jaz sem se uprla jemanju zdravil in radikalnim obravnavam, ker sem slutila, da to zame ni dobro, oz. bi povzrocilo nekaksno odvisnost.... npr. ne bi rada do konca lajfa uzivala zdravila za pritisk/srce, RAZEN CE to ni neogibno)..

 

ampak! - tako jaz osebno - ZASE - razmisljam.

 

Vsak pa naj fura t(ak)o, do koder njegovo razumevanje in sprejemljivost zdaj v tem trenutku seze.

 

Da povzamem: obisk zdravnika ne bo skodil, prav tako ne blaga vadba, nic od tega ne sme izkljucevati drugega; vadba naj bo taka, da nikakor ne more vplivati na slabsanje (do svoje mere, dihanje, joga, ipd., ... ...), zdravljenje pa prav taksno.

Ce nam 'ni vsec' diagnoza, pojdimo se drugam, ce pa sprejmemo diagnozo in tudi predlagano obravnavo, potem pa ji dajmo sanso, jo jemljimo resno (skakanje od tega do onega zdravilca, te ali one metode itd. ponavadi ne nudi pricakovane in zelene resitve, saj med drugim kaze tud na to, da jo zelimo v instant obliki).

[*lizy*]

Včasih se mi zdi, da se v meni kopiči neg. energija oz. stres (če me razumete?) in ko je tega preveč pride do napada. Ampak se pa po napadu psihično počutim bolje (sicer ne vedno), kot da bi spet prišla v ravnovesje.

Imam občutek, da me ti napadi ne ovirajo pri normalnem življenju, saj niso tako pogosti, zato do sedaj o obisku zdravnika še nisem premišljevala . Me pa skrbi, da bi do tega prišlo nekje v javnosti, npr. v šoli.

Edine zdravstvene težave, ki jih imam je ponavljajoča se anemija, vendar redno hodim na preglede krvi in tudi redno (ko sem anemična) jemljem zdravila (retafer).

Pa še eno vprašanje: Ali lahko ti napadi pripeljejo do kakšega zastoja dihanja ali kaj podobnega?

 

Hvala za vaše odgovore!

 

LP

[Marsa]

ravno zato pa je pomembno, da se lotis *zadeve* z dihanjem...

 

Teh tem imamo ogromno, kot tud tem 'stiska', 'tesnoba' ipd. (morda nekoc, ko bomo mal *opredelili*, zdruzim - morda pa tud pustim temo tako kot je, morda podam ali kdo poda se kak link).

 

skratka, ne bos verjela (ko se bos, ce se bos, 1x posvetila v dihanje), kolk najrazlicnejsih tezav in stanj (vkljucno z bolecinskimi!) lohk obvladujemo prav z dihanjem (in ravno zato sem ti predlagala jogo, vkljucno z jogijskim dihanjem)

[Mario]

Pozdravljen Mario

 

Strah je lahko vzrok in posledica. Psihična stanja se potem manifestirajo kot fizična bolezen, ta pa seveda posledično spet podvoji strah, oziroma ga izzove. Sam mislim, da sta ji doorwoman.p in nosorog lepo odgovorila.

Zdravnik bo sam po sebi le predpisal zdravila, kar je vsekakor v redu, vendar je potrebno vsaj poskušati preprečevati vzrok. Mislim da je ene 80 % bolezni -psihosomatskega izvora. Zdravila so v tem primeru le podpora in nekakšna preventiva pred poslabšanjem fizičnega stanja, dokler z določenimi terapijami ne presežeš vzrokov- v sebi . Tisto kar si pa na koncu napisal , pa drži kot pribito. Ker psiha se ne ozdravi čez noč, razen če se greš pomirjevala, dokler antidepresivi ne primejo. To je pa spet ujetost in v veliki meri odvisnost.

 

lepo bodi

Matjaž

 

Mar je izpadlo, kot da sem koga vprašal? Sory, to ni bil moj namen. Nisem pa hotel, da izpade kot zasigurana diagnoza, zato sem postavil vpašanja. In kot sem namignil, je lahko strah vzrok ali pa samo posledica, zato je treba iti k zdravniku, da se ugotovi kaj je.

 

@alef, seveda so srčne zadeve lahko psihološkega izvora.

 

 

ravno zato pa je pomembno, da se lotis *zadeve* z dihanjem...

 

Teh tem imamo ogromno, kot tud tem 'stiska', 'tesnoba' ipd. (morda nekoc, ko bomo mal *opredelili*, zdruzim - morda pa tud pustim temo tako kot je, morda podam ali kdo poda se kak link).

 

skratka, ne bos verjela (ko se bos, ce se bos, 1x posvetila v dihanje), kolk najrazlicnejsih tezav in stanj (vkljucno z bolecinskimi!) lohk obvladujemo prav z dihanjem (in ravno zato sem ti predlagala jogo, vkljucno z jogijskim dihanjem)

 

Strah se lahko z jogo poslabša.

[Marsa]

Strah se lahko z jogo poslabša.

ne bi rekla.

poznam stevilne posameznike, ki se (poleg mene) ukvarjajo z jogo, in celo cele skupine ljudi, pa se nikoli nisem slisala za tak primer.

 

Malo hecno je kategoricno trditi kaj takega, ko pa vemo, da se ravno dihalne vaje priporocajo pri tovrstnih tezavah in vecino njih izvira prav iz joge.

Celo stevilne vaje, ki jih priporoca tudi uradna medicina, bazirajo na jogi (pa ceprav se jih morda drugace poimenuje ali pa se tega preprosto ne ve).

[dayo]

Strah se z jogo dejansko lahko poveča, če se jo izvaja svojemu stanju neprimerno - npr. preveč "introvertirano". V takem primeru so koristne predvsem bolj dinamične vaje - npr. serija asan s shakti bandho, ki razbija energetske blokade (najde se jo v Satyanandini knjigi "Asana Pranayama Mudra Bandha").

Satyananda pa npr. odsvetuje meditacijo v primeru depresije - spet so aktualne bolj dinamične vaje. Lahko pa pomaga enostavno sistematično sproščanje telesa.

Vse to tud iz mojih lastnih izkušenj pred leti.

[Vojko]

Včasih se mi zdi, da se v meni kopiči neg. energija oz. stres (če me razumete?) in ko je tega preveč pride do napada. Ampak se pa po napadu psihično počutim bolje (sicer ne vedno), kot da bi spet prišla v ravnovesje.

Imam občutek, da me ti napadi ne ovirajo pri normalnem življenju, saj niso tako pogosti, zato do sedaj o obisku zdravnika še nisem premišljevala . Me pa skrbi, da bi do tega prišlo nekje v javnosti, npr. v šoli.

Edine zdravstvene težave, ki jih imam je ponavljajoča se anemija, vendar redno hodim na preglede krvi in tudi redno (ko sem anemična) jemljem zdravila (retafer).

Pa še eno vprašanje: Ali lahko ti napadi pripeljejo do kakšega zastoja dihanja ali kaj podobnega?

 

Hvala za vaše odgovore!

 

LP

 

Lepo pozdravljena, Lizy

 

Ko se ti zdi, da se v tebi ne kopičijo dobre stvari, všečna energija, ki ti daje polet, veselje in zadovoljstvo,

prični razmišljati o dobrih stvareh. In, če ne moreš nehati misliti o stvareh, ki niso dobre, prični delati stvari,

ki so dobre same po sebi. Delaj to, kar ti je všeč in kar je dobro zate ali za človeka v tvoji bližini, ki ga imaš rada.

 

S tem ne boš odpravila vzroka, se pa dinamika hitro spremeni, da se boš vsaj imela v oblasti.

 

Dihaj!

 

Vojko

[alef]

Ne, absolutno izključujem vzroke v fizični naravi, ji pa obisk pri zdravniku ne bi škodil.

Če je kej fizično narobe se simtomi javljajo vedno in ne zgolj v točno določenem psihičnem aspektu (razdraženost, strah , močna čustva kot je napisala)

Če bi bilo s srcem kej narobe, bi težave bile kronične in jih ne bi bilo moč opisovati z "kadar ", "ko" .....

ampak samo opis stanja.

 

Pazi malo na take izjave, mislim da so malo pretirane.

NIKOLI ne smeš vnaprej izključit nekega vzroka.

 

Pa da še jaz podam svoj primer.

Pred leti imel podbne težave - neenakomeren utrip, stiskanje v predelu srca, oteženo dihanje.

Nepozornemu in nezavzetemu zdravniku(moram to napisat ker moja tedanja zdravnica je bila taka) to lahko pokaže na anksioznost, stres, karkoli psihičnega izvora.

 

Da ne bom predolg - ko me je enkrat malo bolj zvilo in sem šel v dežurno ambulanto, me je dežurni brez odlašanja poslal na kardiologijo na Golnik.

Diagnoza - atrijska fibrilacija, ki je lahko samo fizičnega izvora.

Ampak sproži jo pa lahko marsikaj - fizični napor, stres, šok, strah itd.

Fizični vzrok je treba obravnavat kot prvega, ravno zato da ga lahko tudi kot prvega izločimo.

Šele potem se lahko obravnava ostale ker - popravnega izpita mnogokrat ni, žal.

[Marsa]

Strah se z jogo dejansko lahko poveča, če se jo izvaja svojemu stanju neprimerno - npr. preveč "introvertirano". V takem primeru so koristne predvsem bolj dinamične vaje - npr. serija asan s shakti bandho, ki razbija energetske blokade (najde se jo v Satyanandini knjigi "Asana Pranayama Mudra Bandha").

Satyananda pa npr. odsvetuje meditacijo v primeru depresije - spet so aktualne bolj dinamične vaje. Lahko pa pomaga enostavno sistematično sproščanje telesa.

Vse to tud iz mojih lastnih izkušenj pred leti.

ja, verjamem, zato sm pa tud napisala, do svojih zmoznosti oz. v okviru slednjih, furajoc tisti nacin oz. metodo, do katere v tem trenutku sezes.

 

Mislila sm pa obicajno hatha vadbo (z vkljucenimi nekaterimi dihalnimi vajami), s katero se, se vedno menim in trdim, strah ne more povecat, pac pa se okrepi poleg telesa tud duh (plus elasticira itd.).

 

~

 

seveda, Alef, absolutno ne mormeo izkljucevati nicesar, sploh pa ne po prebranem opisu enega stanja.

[dayo]

Lepo pozdravljena, Lizy

 

Ko se ti zdi, da se v tebi ne kopičijo dobre stvari, všečna energija, ki ti daje polet, veselje in zadovoljstvo,

prični razmišljati o dobrih stvareh. In, če ne moreš nehati misliti o stvareh, ki niso dobre, prični delati stvari,

ki so dobre same po sebi. Delaj to, kar ti je všeč in kar je dobro zate ali za človeka v tvoji bližini, ki ga imaš rada.

 

S tem ne boš odpravila vzroka, se pa dinamika hitro spremeni, da se boš vsaj imela v oblasti.

Dober nasvet.

[Mario]

Strah se z jogo ne more poslabšat, razen če si z Goriškega konca, kjer imate jogo kot sinonim za prizivanje duhov, pol pa se lahk ja.

to si ti rekel, jaz pa trdim drugače. Ne velja pa za vsakega.

[alef]

Alef, napisal sem , da obisk pri kardiologu ne more škodit. toda pri 18 letih je možnost da je problem fizičnega vzora, pravzaprav miniaturna.

Jaz sem imel take simptome lani, pa sem zavoljo dušebrižnikov ala Mario, takoj oddirjal zdravniku, predvsem zato, ker pri zdravniku nisem bil več kot dvakrat v zadnjih 24 letih, pa tudi zato, ker sem se takoj ustrašil da imam simptome , kapi oz. infarkta. Tkoj sem se nabasl za aspirinom 100 in se najavil, k dohtarci.

 

Ta me je poslala na temeljite preiskave, kjer se je ugotovil, da sem zdrav k riba, le za spoznanjce preveč nervozen in pod stresom.

 

Pa sem imel 38 let, ne 18.....

 

Tko da če pa želimo sintetično hendlat tole stvar je dovolj en Apaurinček.

 

Pravilno se reče zdrav kot bik, pameten malo manj...

 

Jaz sem pa imel sodelavca, športnika, rekreativca, nekadilca, nealkoholika, nikoli ni imel težav s srcem, sploh nobenih posebnih težav razen...

Razen občasno nekaj podobnega kot je opisano na začetku te teme.

On je za razliko od tebe ignoriral dušebrižnike in ni šel nikoli zaradi tega k zdravniku.

Pri starosti 36 let ga je po krajši kolesarski turi pokosil infarkt.

 

Možnost za težave s srcem v tej starosti je res majhna, ni pa nična.

[Matjaž Bogdan]

Mar je izpadlo, kot da sem koga vprašal? Sory, to ni bil moj namen. Nisem pa hotel, da izpade kot zasigurana diagnoza, zato sem postavil vpašanja. In kot sem namignil, je lahko strah vzrok ali pa samo posledica, zato je treba iti k zdravniku, da se ugotovi kaj je.

 

Ojla -Mario, ne se jezit....sam se se le navezal na tvoj post, povsem zato, ker si omenil strah in nič več. Pa o tem malce poznam...In sem malce razpredel, ne bodi užaljen, ker ti nisem hotel nič žalega....

 

lepo bodi

Matjaž

 

Diagnoza - atrijska fibrilacija, ki je lahko samo fizičnega izvora.

Ampak sproži jo pa lahko marsikaj - fizični napor, stres, šok, strah itd.

Fizični vzrok je treba obravnavat kot prvega, ravno zato da ga lahko tudi kot prvega izločimo.

Šele potem se lahko obravnava ostale ker - popravnega izpita mnogokrat ni, žal.

 

Hojla bratec -podajva si roke. :palec:

 

Lepo bodi

Matjaž

[alef]

vosu

 

 

iz česa izhaja, pa upam da Nimbus tole bere, da kolesarstvo, nekajenje nekonzumiranje alkohola, šport in rekreacija, ubijajo.

 

Pozabil si dodat še celibat...

 

Jaz pa upam da avtorica teme tole bere...

Ker branje takšnih umotvorov pomaga bolje kot apaurin...

[Mario]

ti nimaš pojma zato henjaj henjaj.

 

seveda nisem imel pojma o Pornyju, sedaj ga imam čedalje več

[dayo]

tu ne govorimo o meditaciji temveč dihanju,da bi pa nekdo pri 18 letih jogo delal introvertirano, madona, to ne rata niti tistim ki to namensko poskušajo delat in ki imajo po več let prakse.

V osnovi je joga že sama po sebi bolj intro praksa, razen kakih bolj dinamičnih vaj, kot npr. pozdrav soncu in še zgoraj omenjene. Nekateri so pa že po naravi bolj intro in jih pol taka praksa lahko še bolj butne v njihove notranje energije - kar pa je problem, če se z njimi še niso zmožni direktno soočit.

Sicer pa dost filozofiranja z moje strani... Punca, ki je začela to temo, naj sama proba različne stvari, in bo sama najdla sebi ustrezno prakso. To je moj ultimativen nasvet

 

Aja, še to - lahko bi pomagala tud vadba kake borilne veščine - se avtomatsko razbijajo energetske blokade, vzpostavlja boljši pretok energije, krepi 3. čakra (pogum, notranja moč itd.), avtomatsko pride do orng "predihanja" celega telesa itd. itd...