Vesoljni dnevnik LNF 27

[nataly]

 

Če sem iskrena, mi je to ljubše, kot pa da me tip sili, da sem nenehno z njegovimi tastarimi, pa da ne samo, da niti med dojenjem nimam miru pred njimi, da bi še njegov fotr (!) me fotkal v soju sveč na 1 meter, pa to objavljal na forumih s pripombami 'čudovito'.

Meni bi blo to večje nasilje kot ena klofuta.

Jaz bi v tem primeru pokala kufre.

 

ja- ta boljše tole. Meni tudi...v bistvu rabim svoj mir...in če bi me bilo kdo hotel z golo joško fotkat medtem ko hranim otroka...ne vem kako bi bilo. Ne dobro, sem ziher..

 

Zdaj pa žalbe čez mojstre....prišel parketar popravit parket - tisti, ki je plaval v vodi medtem, ko jaz gobarila...no..tu ok. Ampak bilo treba pobrusiti še jedilnico, ker pač v enem sklopu vse...saj ne, da bi bilo drago - ni bilo...in najprej se niti ni zdelo, da bi bilo tako zelo slabo narejeno - ampak, ko se ta zadnji sloj posušil...madona...je bilo lepše narejeno prej, ko ni bilo popravljeno kot zdaj...kot, da bi se nekdo učil -ampak se ni, ker stari maček...vdolbine so, od neenakomernega brušenja, mehurčki, packe..za piko na i - je prislonil valjček na okensko polico - ki je iz marmorja in se kaj preveč glancat ne upam, ker se vse vidi...skratka...šmorn.

 

Včeraj sva bila v oljarni - zmanjkalo olja in hvala bogi, da sem bila naročena ob šestih zjutraj, ker ne vem, kako bi kaj bilo tam pri 32 in več stopinjah. Tako da pridelala spet tričetr litra orehovega in 11 litrov bučnega. Orehovo mora deset dni še odležati, da se posede in potem bo itak samo še pol litra nekje ostalo.

Popoldan smo šli do tašče in pomagali (ženske samo besedno) pri sestavljanu klopotca velikana - lani sta ga nečaka naredila -bil prispevek o tem v Večeru in ostalih štajerskih cajtungah - no, les se je malo zasušil in bilo potrebno kar nekaj predelave....v glavnem veselo je bilo (zaradi velikosti klopotca je bilo potrebno najprej narediti gradbeni oder).

 

Se mi zdi, da vedno ko se klopotci gor dajo, da je tole znak, da je konec poletja.

[nataly]

 

 

 

sva pa nekoč tudi midva s Pornyjem govorila točno o temle.

Kar me je spomnilo nanj in kako da pravzaprav drugače gledamo, če nekoga poznamo oz. če poznamo pa 'drugo stran' (in smo ji recimo naklonjeni).

Obletal je nebroj punc, grdo se je obnašal do njih, žalil drugače misleče, v bistvu je bil čustveno popolnoma nezrel, pa poglej(te) ga zdaj: raznežen fotrček, ki fura gnezdece itd.

 

Heh - ja. (spet palec), čista resnica.

[Marsa]

Prav zanimivo je kako ženske ki so imele problematične starše vedno naletijo in izbirajo problematične partnerje..

absolutno ni res (da vedno).

 

nimam kej za dodat.

jaz pa pravzaprav imam:

 

in ja' date=' žal obstaja mesto za ženske in mesto za moške, pa kukr se to blesavo čuje.

Moški zgradi hišo, ženska pa dom. Oče da varnost, trdnost, mama pa mehkobo.[/quote']

Moški ki ima svoje mesto, kao 'bojevnika' in provajderja, gre torej z lokom v lov na jelena?

ali gre morda s plastičnimi vrečkami v prvo trgovino z zdravo prehrano kupit sto dodatkov v plastičnih embalažah, po tem, ko je šel še prej v Müllerja po kremo proti gubam (zase).

Cookijevke pa doma kuhajo in ličkajo ob ognju, ki skrbijo zanj, in so vse mehke in take.

[Marsa]

Morda butl tole hoče vsem dopovedati..

morda. ne vem, ali nam je vsem to tudi dopovedal... morda je puncam 'za nazaj'.

(drugače pa ljudem ne 'dopoveduješ', pač pa jih poslušaš, učiš pa jih, če že, z zgledom, ne z dopovedovanjem).

 

sicer pa bo najbolj koristno (zanj in za vse), da naj vsak govori zase.

bi blo tebi všeč, če bi tvoja mama pisala po forumu, da imaš družinske težave z nasiljem?

 

tako da Butl lahko poda svoje izkušnje (torej če so ga tepli, kako se je počutil, če je on tepel, zakaj je... itd.), ne mi pa prodajat zgodb drugih.

 

Včeraj sva bila v oljarni - zmanjkalo olja in hvala bogi, da sem bila naročena ob šestih zjutraj, ker ne vem, kako bi kaj bilo tam pri 32 in več stopinjah. Tako da pridelala spet tričetr litra orehovega in 11 litrov bučnega. Orehovo mora deset dni še odležati, da se posede in potem bo itak samo še pol litra nekje ostalo.

Dbest za olji, Nat!

[janko]

nč nouga, da nisem niti bral, pa bom pametoval...

vidu sm le par kratkih citatov... in tut bom maximalno možno kratek.

svoje generalno mnenje bom rajš zadržal zase, ker se mi ćist ne lub in ne zdi, da bi ga kasneje pojasnjeval al pa zagovarjal... (to zdej mau glumim, ker u resnici nisem siguren, da mi je res kej jasno , oziroma... moje mnenje drži samo zame ) in zelo verjetno, pa ne bom morebitnih vaših reakcij niti vidu, ker ne bom visel tuki.

pa useen...

predvsem mi ni jasno, da komu ni jasno in da je edino logično, da se največje pizdarije dogajajo ravno v družinah.

zakaj?

če je kej resnice na tem, da si starše, prijatelje, partnerje... izbiramo sami... in to namenoma take, da nam skreirajo praktične situacije iz katrih lahko kot duše duhovno napredujemo... potem se mi zdi seweda edino logično, da se pizdarije res dogajajo u družinah.

seweda pa ne pravim da je treba prevzet vlogo žrtve in trpet in jokat nad usodo... sej je konckoncou mogoče tut en point lajfa, da te vzorce prepoznamo in jih presežemo in kapo dol babam, k ste to nardile. ne morem pa iz swoje kože in opozorit, da ne obstaja samo fizično nasilje ampak tudi psihično in čustveno, kjer pa moški ženskam ne sežemo do kolen. zdej ne posploševat in me za besedo držat z enim ali dvema ali tisoč primeri.

 

in porny je nekako reku, da je zanimivo, da so partnerji podobni staršem... sploh (oziroma-to je najbolj opazno in očitno) v primerih nasilja... in zelo prou ima.

transurfing (pa tudi druge filozofije)to pojasnjuje nekako takole... u par besedah...

lajf si izbira usak sam... s svojimi mislimi-željami-namerami.... in če vibriraš na frekvenci nasilja(ali ljubezni, strahu, obilja... ...) se ti tut realizira... in če npr. nasilje obožuješ, ali pa se ga bojiš in izogibaš... u obeh primerih oddajaš svojo energijo na tej frekvenci in se ti bo zagotovo to tut dogajal... in to toliko časa... dokler boš nasilje sam napajal s svojo energijo (s svojim strahom ali ljubeznijo, ali s prezirom, ali z občudovanjem...).

 

u bistvu sem samo mau uletu vam poljubčke in objemčke potalat

[Silvija]

Cel popoldan delala za šiht. Pa kolikor sem se težko spravla zravn, je potem, ko mi je zalaufalo, pravo olajšanje, da sem naredila korak naprej. Bo še ena stvar pred dopustom popedenana. Zvečer na obisk sine, snaha in pes , pojedli ostanek kosila s svežimo dodatki zelenjave, matr je bilo dobro. Večer ob kozarčku rdečega vina, dobra glasba na našem radiu, lučka, ki osvetljuje samo del prostora, kjer delam, so pomirjujoči in prijetni . Moram si naštimat več takih večerov, brez TV.

[Boudika]

Zelo redko zaidem v to temo, nekako ne znam pisati o vsakodnevnih dogodkih. Sem pa prebrala poste Vilinčice, Larise, Zalaye, Viyole,... Same krasne punce . Če se nekdo tako odpre, pomeni, da je to dragocen prostor. V bistvu je to znak plusa, ne minusa foruma.

[viyola]

No, pri nas v družini ni bilo nasilja..so bili pa drugačni vzorci, v katerih sem se z bivšim dobro dopolnjevala..recimo nesamozavest, filing da nisi vreden, nisi sposoben drugačnega partnerstva..ko si še mlad, tam v povojih odraslosti, mi niti ni nihče povedal , da drugih nimamo pravice spreminjati, pa ukrivljat po svoje.

Pa ne krivim nikogar, pač obdelujem, učim se živeti tukaj in zdaj, ne nekje v preteklosti ali prihodnosti. Ko berem svoje pisarije, vidim, da čeprav mislim, da

sem nekako obdelala , spustila in oprostila, še vedno nisem ..čisto. Nikoli se nisem posipala s pepelom, vedno priznam tudi del svoje krivde..ker najbrž prava

ženska zna naredit pravega moškega, in obratno...Me pa včasih zanese, pa ne zaradi partnerja, zaradi sebe, ker nisem znala drugače. Zato vedno pravim,

da tudi če ni zgledalo tako, je bil moj velik učitelj.

 

Iz knjige Alojza Ihana:

 

 

 

 

 

"Odrasel človek mora biti najprej sam zase gospod in stati na svojih nogah, in odnos ni to, da se jebeno naslanjaš na drugega in pri vsakem njegovem premiku kričiš od bojazni, da te spodmakne; odrasel odnos je tisto, kar se vsak trenutek nanovo naredi med dvema človekoma, ki stojita vsak zase in si glede varnosti in preživetja čez pet minut lahko rečeta adijo in bosta zadovoljna s tem, kar sta imela. In ravno zato si ne bosta rekla adijo, ker imata pozitivne bilance in se jima ne splača reči adijo, kot se meni ne splača vsak dan menjati avtomobila, ker sem se pač odločil za mojo kripo, pa ne zato, ker je najboljša na svetu, ampak ker sem se odločil in mi tako ustreza in pika, nobene patetične utemeljitve o naj in ljubezni ne rabim pri svoji kripi, in kripa je lahko vseeno prepričana, da mi je z njo v redu in mi ni do menjave...

[Boudika]

Ja, itak, da vstopaš v odnos z vsemi do tega trenutka pridobljenimi vzorci. Saj vem iz lastnega življenja. Problem je v tem, da te že zgodaj prej napumpajo z miti o romantični ljubezni, kot pa z znanjem, kako razumeti sebe in druge. Pa žalostno je, da se še danes kdaj zalotim ob misli, da je nekaj predobro zame.

 

Dobro je prebrati kaj takega, kot piše Ihan . Čim večkrat .

[Pinka]

Zanimivo, da imate ravno temo o starših, ko se mi je ravno v teh dneh odprlo na tem področju...odprl se je realni pogled na očeta...ne morem verjet, da sem bila toliko let slepa...po drugi strani pa niti ni čudno glede na to, da svoje drage vedno idealiziram in vidim skoraj zgolj v lepi luči...smešno je, da včasih res ne vidimo tistega kar imamo direktno pred nosom in se ukvarjamo čisto z nepotrebnimi stvarmi...priznam! oče je bil vedno moj sonce, zdej pa vidim več in dejansko tudi vem od kje ta vsa jeza...

Zadnja leta sploh ne morem verjet kok spoznanj sem doživela glede mojih staršev in kako zares zelo močan vpliv imajo starši na nas...kot otroci smo res popolnoma nepopisan list, ki se polni z vsem kar ti starši dajo...otroci so kot skenerji k poskenirajo dobesedno vse iz okolice...glede na to, da sem zadnjih nekaj mesecev tudi sama starš, vse to že zdaj vidim pri mali pikici...zanimivo pa, da sem sama pobrala "najslajše"...mamino bolečino in očetovo jezo, ter se s tem borila vsak dan, ker sem se vedno spraševala od kje to v meni, zakaj to v meni...zdej vem ampak ne krivim...zame je to spoznanje nekaj najboljšega, ker sedaj, ko vem, zdaj lahko delam naprej na sebi. Mogoče zvenijo moje besede malo naučeno vendar res tako čutim. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif Sem vesela, da znam tako realno pogledati sebe, da se vidim, da znam ocenit kdaj grem predaleč, da znam reči oprosti, da sem pač to kar sem in da mi je končno skoraj vseeno kaj kdo drug misli o meni. Pred mano je še dolga pot vendar se je veselim, da postanem boljša jaz http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif Fajn je, ko odkrivaš samega sebe http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif potem ti nikoli zares ni dolgčas http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[butl]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Pinka]

Aja, tamala ima (prvič) totalno vneto ritko http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif Sumim jogurt s slivami od zadnjič, je takoj po tem se začelo in ne morem spravit nazaj v normalno stanje nikakor. Vse, kar ima cinkov oksid noter, samo poslabša stvar. Zdaj čez vikend sem jo dala kar ven iz plenic, oziroma te pralne, bombažne pa kamilica za umivanje .. In nič mazanja s čimerkoli .. pa upam na najboljše.

Sam so smešni ti otroci, po moje imajo prag bolečine ful, ful višje od nas .. jaz bi grizla in praskala od srbenja, bolečine, .. če bi imela kaj takega .. tale pa sploh ne opazi v bistvu http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

 

 

 

Ritka na zraku bo verjetno še najboljša variantax;)x , sicer pa je baje ful dobra Pavlovičeva krema, če seveda še nisi probala.

[Marsa]

Iz knjige Alojza Ihana:

"Odrasel človek mora biti najprej sam zase gospod in stati na svojih nogah, in odnos ni to, da se jebeno naslanjaš na drugega in pri vsakem njegovem premiku kričiš od bojazni, da te spodmakne; odrasel odnos je tisto, kar se vsak trenutek nanovo naredi med dvema človekoma, ki stojita vsak zase in si glede varnosti in preživetja čez pet minut lahko rečeta adijo in bosta zadovoljna s tem, kar sta imela. In ravno zato si ne bosta rekla adijo, ker imata pozitivne bilance in se jima ne splača reči adijo, kot se meni ne splača vsak dan menjati avtomobila, ker sem se pač odločil za mojo kripo, pa ne zato, ker je najboljša na svetu, ampak ker sem se odločil in mi tako ustreza in pika, nobene patetične utemeljitve o naj in ljubezni ne rabim pri svoji kripi, in kripa je lahko vseeno prepričana, da mi je z njo v redu in mi ni do menjave...

Zanimiv pogled oz. stališče. Zelo praktično gleda na odnos.

 

Jaz gledam popolnoma drugače, ampak se da tudi tako gledati.

Meni to ni blizu ('se splača'), se pa strinjam, da je fajn in suveren odnos, ko se imata dva rada, tudi toliko, da se potem z ljubeznijo v srcu lahko tudi poslovita (na nekoliko podoben način razlaga Osho dvojko kelihov, ki se ponavadi interpretira nekoliko drugače...). To mi je pa blizu.

 

Sicer pa na tipe nisem gledala glih kot na kripe ali avte...

Tako da je moj način precej bolj 'patetičen', kot se je izrazil gospod Ihan.

(ne gre sicer za kakšno idealiziranje ljubezni, malo več romantike mi je pa vseeno bližje)

 

ps: zadnjič sem nekje napisala, da sem v čustvenih zadevah neverjetno praktična; no, nisem mislila praktična na takle način, kot je zgoraj podan.

Praktično praktična, v smislu *ekonomije*.

Pač pa sem čustveno podobno praktična, kot imam *praktično prebavo* (tudi simbolično, ne samo fizične).

[Cookie]

Mi smo pa nabavili uno prikolico za dva bejbija za na kolo pripet in smo zdajle šli v mesto s tamalo .. veter v laseh in muhe v zobeh (ok, to sem si zmislila, ker se na tisto ubogo polovico zoba težko kaj ujame) in uživancija na polno

zdaj pa dve urci pavze (grem motor prat, zgleda da ga je I. uspel prodat), potem pa k našim na kosilo ...

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAaaaaaaaaaaa

ne me dražit!

Točno tole sva šla v sob gledat na Kokrico, bi že skor kupila (in not z jermeni pripasovala lupinico), ampak zarad popolne nezainteresiranosti prodajalcev, pustila na gmah in šla z dolgim nosom domov. Ne morš verjet, ko da ne bi hotl prodat, tko so se obnašal. Guspa, sej vidte na stropu kako zgleda a ga morm res snet, da boste not lupinco dal?

Ma sej v navodilih piše kako se zloži,...in gre druge strečt

okej, res je bilo (za ene samo, za druge neverjetnih, za tretje drago) 200E sam vseen, jst jih ponoč ne naštepam kukr jih čez dan zagonim, no

Mi je bil najbolj všeč Chariot Cougar za dva, sam je najbližji prodajalc v Trstu,...pa fuuuuuul drag je, tko da smo po šli Schwinna gledat.

...

Moški ki ima svoje mesto, kao 'bojevnika' in provajderja, gre torej z lokom v lov na jelena?

ali gre morda s plastičnimi vrečkami v prvo trgovino z zdravo prehrano kupit sto dodatkov v plastičnih embalažah, po tem, ko je šel še prej v Müllerja po kremo proti gubam (zase).

Cookijevke pa doma kuhajo in ličkajo ob ognju, ki skrbijo zanj, in so vse mehke in take.

ammmm, provzaprov ja

zelo posplošeno rečeno (in seveda NE dobesedno).

Moški je provajder, ja. Kar ne pomeni, da je več vreden kot ženska

gre za enakovreden odnos dveh partnerjev. Mi je Ihanovo razglabljanje tut blizu.

 

nč nouga, da nisem niti bral, pa bom pametoval...

vidu sm le par kratkih citatov... in tut bom maximalno možno kratek.

svoje generalno mnenje bom rajš zadržal zase, ker se mi ćist ne lub in ne zdi, da bi ga kasneje pojasnjeval al pa zagovarjal... (to zdej mau glumim, ker u resnici nisem siguren, da mi je res kej jasno , oziroma... moje mnenje drži samo zame ) in zelo verjetno, pa ne bom morebitnih vaših reakcij niti vidu, ker ne bom visel tuki.

pa useen...

predvsem mi ni jasno, da komu ni jasno in da je edino logično, da se največje pizdarije dogajajo ravno v družinah.

zakaj?

če je kej resnice na tem, da si starše, prijatelje, partnerje... izbiramo sami... in to namenoma take, da nam skreirajo praktične situacije iz katrih lahko kot duše duhovno napredujemo... potem se mi zdi seweda edino logično, da se pizdarije res dogajajo u družinah.

seweda pa ne pravim da je treba prevzet vlogo žrtve in trpet in jokat nad usodo... sej je konckoncou mogoče tut en point lajfa, da te vzorce prepoznamo in jih presežemo in kapo dol babam, k ste to nardile. ne morem pa iz swoje kože in opozorit, da ne obstaja samo fizično nasilje ampak tudi psihično in čustveno, kjer pa moški ženskam ne sežemo do kolen. zdej ne posploševat in me za besedo držat z enim ali dvema ali tisoč primeri.

 

in porny je nekako reku, da je zanimivo, da so partnerji podobni staršem... sploh (oziroma-to je najbolj opazno in očitno) v primerih nasilja... in zelo prou ima.

transurfing (pa tudi druge filozofije)to pojasnjuje nekako takole... u par besedah...

lajf si izbira usak sam... s svojimi mislimi-željami-namerami.... in če vibriraš na frekvenci nasilja(ali ljubezni, strahu, obilja... ...) se ti tut realizira... in če npr. nasilje obožuješ, ali pa se ga bojiš in izogibaš... u obeh primerih oddajaš svojo energijo na tej frekvenci in se ti bo zagotovo to tut dogajal... in to toliko časa... dokler boš nasilje sam napajal s svojo energijo (s svojim strahom ali ljubeznijo, ali s prezirom, ali z občudovanjem...).u bistvu sem samo mau uletu vam poljubčke in objemčke potalat

Aj lav ju Janko

to je to;

 

********

Drgač pa; izhajam iz tipične slo familije. Fotr alko, mat čustveno hladna, zavrta. Edin mlatla se nista.

Drgač pa ja, mene so doma občasno nabutal; s kuhalnico al pa palico (na vikendu, doma je kuhla pela) Na koncu tut s ponvami. Me je večkrat mat kot fotr. Zarad neuboganja.

PA ne bom o tem zdej razpredala (če bojo še kaka vpr. v stilu kaj, zakaj kako, a res, kako si se počutila ipd.)

 

********

Pesjanka je srnin pinč, ja.

Sej tut Razbojnik ni nič razbojniški (razen pojavnosti: plešast, škrbast, pa ogromen). Je najbolj dobrodušno, veselo, radostno bitje z neverjetno visokim pragom potrpežljivosti in tolerance. Skratka, najboljši, najlepši, najpametnejši fantek na svetu

 

*********

ob tej priliki bi posebej pozdravila dr. LeQuacka in Janka, (pre)dolgo se nista oglašala sm že misla,da sta se odselila

Aja, pa Pujsito , tamala verjetno že tek čez ovire trenira

 

Aliana, ane, paše kak vikend "doma" normalno preživet, ne pa eno samo norenje in improviziranje. Ob takem vikendu sem sprva kar mal brez idej kam z vseeeeeem teeeeeem času ko ni treba nič mrzlično pakirat, prat, sušit, lovit, ejjjj celo kavo lah v miru spijem

luksuz

[Marsa]

Kar ne pomeni, da je več vreden kot ženska

se ti zdi, da je kdorkoli trdil kaj drugega?

 

Mi je Ihanovo razglabljanje tut blizu.

ne dvomim, saj smo večkrat že govorili o čem podobnem in nam je znano tvoje stališče.

 

Sej tut Razbojnik ni nič razbojniški (razen pojavnosti: plešast, škrbast, pa ogromen).

 

Je najbolj dobrodušno, veselo, radostno bitje z neverjetno visokim pragom potrpežljivosti in tolerance. Skratka, najboljši, najlepši, najpametnejši fantek na svetu

Itak.

[Boudika]

Sicer pa na tipe nisem gledala glih kot na kripe ali avte...

Tako da je moj način precej bolj 'patetičen', kot se je izrazil gospod Ihan.

(ne gre sicer za kakšno idealiziranje ljubezni, malo več romantike mi je pa vseeno bližje)

 

Jaz Ihana sploh ne razumem tako. Po moje govori o razliki med odvisnostjo in odnosom, kjer sta dva človeka sama svoja, kjer ne trpita za sindromom zapuščenosti. Pa to ne pomeni, da nista romantična in čustvena. Ne vidim nič preračunljivega v njegovem pojasnjevanju. Mogoče pa imaš prav, da avto ni dober primer, kaj jaz vem .

[Marsa]

Jaz Ihana sploh ne razumem tako. Po moje govori o razliki med odvisnostjo in odnosom, kjer sta dva človeka sama svoja, kjer ne trpita za sindromom zapuščenosti. Pa to ne pomeni, da nista romantična in čustvena. Ne vidim nič preračunljivega v njegovem pojasnjevanju. Mogoče pa imaš prav, da avto ni dober primer, kaj jaz vem .

ja, vem (in tudi razumem ) o čem govori.

ni mi pa všeč način, kako to govori.

nekam sem neskončno sita cinikov (kot tudi pametnjakovičev, ki povejo ljudem, kako je) zadnje čase.

 

Je pa jasno in logično, da tisto, kar in kakor sami furamo, da nam je blizu.

Vam je blizu, meni pa ni; saj sem rekla, da razmišljam drugače kot (očitno) večina tu.

Menda ne bomo vsi enaki.

 

Saj tudi o vzgoji razmišljam precej drugače kot vsi tukaj (kar ne pomeni, da imamo eni ali drugi bolj prav).

[Boudika]

Hec je v tem, da se z neko filozofijo lahko strinjaš, ker vidiš, da si določene zadeve napačno fural v svojem življenju. Jaz sem po drugi strani premalo cinika, tako da se vse skupaj nekako uravnoteži.

[Marsa]

aja, a veš kaj je pa meni na nek način hecno in zanimivo, kako nekateri skušajo drugim vsiliti svoja prepričanja in filozofije in če ima kdo drug drugačna, to za te prve pomeni, da jih ti drugi niso razumeli in jim jih bodo tupili, dokler jih ne 'bodo razumeli'.

Skratka, menijo, da nekoga razumeti pomeni tudi samoumevnost prevzema njegovih stališč in življenjskih furk...

 

Jaz sem pa tudi malo zdravega cinika in mislim da je to dobro.

Pretiran cinizem me pa ne samo odbija, pač pa tudi že dolgočasi, v bistvu.

Ljubši so mi veseli, topli in prisrčni ljudje z zdravim odnosom do ljudi in z zdravim smislom za humor.

Raje se glasno smejem, kot pa hehetam.

[Boudika]

Ja, je res, da včasih drugačno stališče dojemamo zgolj kot nerazumevanje našega . To tudi jaz nezavedno delam .

 

Drugače pa so tudi meni všeč topli, veseli ljudje z zdravim smislom za humor, nekaj zdravega cinizma me pa tudi ne moti.

[Silvija]

 

Iz knjige Alojza Ihana:

 

"Odrasel človek mora biti najprej sam zase gospod in stati na svojih nogah, in odnos ni to, da se jebeno naslanjaš na drugega in pri vsakem njegovem premiku kričiš od bojazni, da te spodmakne; odrasel odnos je tisto, kar se vsak trenutek nanovo naredi med dvema človekoma, ki stojita vsak zase in si glede varnosti in preživetja čez pet minut lahko rečeta adijo in bosta zadovoljna s tem, kar sta imela. In ravno zato si ne bosta rekla adijo, ker imata pozitivne bilance in se jima ne splača reči adijo, kot se meni ne splača vsak dan menjati avtomobila, ker sem se pač odločil za mojo kripo, pa ne zato, ker je najboljša na svetu, ampak ker sem se odločil in mi tako ustreza in pika, nobene patetične utemeljitve o naj in ljubezni ne rabim pri svoji kripi, in kripa je lahko vseeno prepričana, da mi je z njo v redu in mi ni do menjave...

 

Sem kakšni dve leti nazaj brala Ihanove kolumne, všečne bile. Sem šla zato brat še dve njegovi knjigi, nič pohvalno, da se ne spomnim naslovov, samo vem, da ena tudi bila ful všeč, eno sem pa kar nehala brat. Se opravičavam, ampak zadnje čase (no že par let ) me jebe kratkoročni spomin

 

Se strinjam, da je prav, da sta skupaj dva človeka, ki stojita vsak zase, a hkrati sta skupaj, ker imata pozitivno bilanco. Saj to je res, več dobrega na strani "prihodkov". Torej ne mislim, da so to prihodki, menda ja ne, ampak da je to skupno dobro, ki nam prinaša pozitivo. Kripa se pa res malo kruto sliši, ampak nenazadnje, kaj ni res? Lahko imamo tudi "kripo", pa če mi vidimo v njej sentimentalno navezanost in prednosti, bomo pri njej ostali. Čak, a sem rekla njej? Ne, ne, vzamem besedo nazaj. Torej, tudi če imamo star avtič, ostanemo pri NJEM . Če pa avtič ne deluje več vredu, mi ga pa niti iz čustvenih razlogov nismo pripravljeni več tolerirat, kaj pa pol? Al ga damo popravit ali pa zamenjamo

 

Eh bluzim malo, spet sem "šihtala" do večera, pa mi oblački utrujenosti okoli glave lahko že mutijo pogled

[anne]

Ne morem reči, da sem doživela nasilje v otroštvu. No, menda sta se kregala, ampak jaz sem bila še premajhna, potem sta se itak ločila, izvedela sem pa za to bistveno kasneje. Ne vem, ali je vseeno kaj vplivalo, ni bilo pa usmerjeno vame.

 

Odpuščanje, hm. Najbrž sem res večji del odpustila, saj sem večino že pozabila, namerno ali ne, marsičesa sem se spomnila šele ob branju Vilnčice. Definitivno pa nisem odpustila sebi, da sem to dopustila. Butl, odkar si ti vprašal, se sama vsak dan večkrat sprašujem, kaj je bilo. Najlaže je reči, da plačujem za grehe očeta ali da sem bila npr v prejšnjem življenju rabelj. Ali da je kriv tisti ali drugi ali kdorkoli že. Ampak to bi bilo samo prenašanje odgovornosti, navsezadnje sem kriva sama, da sem to dopustila. Sem veliko premišljevala v teh dneh, pa lahko pridem samo do tega, da sem bila blazno neumna. Nič drugega ni mogoče, vse drugo bi bili le izgovori. Ni bilo otrok, ne finančne odvisnosti, ne skupnega življenja, bili smo še mladi. Niti ne morem govoriti o pretiranem optimizmu, da se bodo stvari spremenile. Evo, prihajam samo do svoje neumnosti. Zaradi želje po sprejetosti se nisem postavila zase, raje zagovarjala in nosila dolge rokave pri športu.

 

Kot objektivni opazovalec bi bila polna pravih pametnih nasvetov, v situaciji sami pa je ta razsodnost kar izginila. Pa prvič, ko se je zgodilo kot strela z jasnega, je bil tak šok, da nisem bila zmožna trezno odreagirati (no, pa tudi trezni nismo bili), ampak je bilo potem še mnogo ponovitev... Lahko rečem, da sama nosim pretežen del krivde, ker nisem po tem prvem incidentu zabrisala tistih rož v tisto faco in si prihranila leto ali dve nadaljnjih kalvarij.

 

Tega je sicer že dolgo nazaj, ampak v teh zadnjih dneh mi je to dalo misliti. Grozno mi je namreč, ker vem, da se še danes ne znam postaviti zase in v določenih situacijah kar zmrznem in ne upam odreagirati. In se potem jezim in šele vem, kaj bi morala storiti/reči. In me je prešinilo, da če se iz te zgodbe nisem naučila niti tega, ali sem sploh kaj odnesla?

[Silvija]

Grozno mi je namreč, ker vem, da se še danes ne znam postaviti zase in v določenih situacijah kar zmrznem in ne upam odreagirati. In se potem jezim in šele vem, kaj bi morala storiti/reči. In me je prešinilo, da če se iz te zgodbe nisem naučila niti tega, ali sem sploh kaj odnesla?

 

Sanje Anne, sanje...pred drugimi ljudmi si "brez obleke", brez zaščite, moči...

[anne]

Sanje Anne, sanje...pred drugimi ljudmi si "brez obleke", brez zaščite, moči...

 

Ja, saj.... Kako pa to spremeniti?

 

Sicer sem pa na tem forumu daleč najbolj razgaljena v svojem življenjuhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_blush.gif

[Silvija]

Kako spremeniti? Ne morem odgovorit, imam v svojem "kufrčku" še toliko za pospravit. Lahko ti pa povem, da sem cca 20 in več let nazaj tudi sama pogosto "zmrznila", ko je bilo treba izraziti svoje stališče. In z leti, pa situacijami se utrjuješ ter rasteš, saj te življenje prisili. Mogoče za začetek preberi kakšno knjigo ala Naučimo se reči NE. To sem recimo jaz med prvimi. Ma ti rečem, vsako leto več nekako spoznavaš, da ni vse tako sveto, kot si prej mislil in ugotoviš, da pravzaprav ja lahko poveš ljudem, da drugače misliš.

 

 

Sicer sem pa na tem forumu daleč najbolj razgaljena v svojem življenjuhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_blush.gif

 

Nič ne vidim, nič...Kje, mogoče pod fotke?