Vesoljni dnevnik LNF 27

[Mihela]

Mihela in Butl, thx . Imeli smo strasno hud mesec, ko se je N rodila in sva bila oba cisto iz sebe, tako da sva jo po potrebi nosila naokoli in uspavala. Ta sport sva prakticirala vse do zdaj, ko ne funkcionira vec. Tudi ce jo nosiva okoli, ko zaspi in jo polozis v posteljico, se zbudi in zacne pljucno telovadbo. Manjka ji nic ne, sem doma cel dan z njo, nahranjena in s svezo plenicko je, samo spat pa res ne gre rada.

 

Mihela sem prepricana, ja, da je biti stars izkusnja, ki je prilika za rast, o kateri se ti se sanja ne. Prej sem imela zelo trdna nacela, kako je treba vzgajati, poleg tega sem se sluzbeno v tem, tako da ni bilo cisto prazno nabijanje o necem, sem le imela nekaj prakse tudi, ampak vse spremeni perspektivo, ko imas svojega otroka. Vse nekoc ´floskule´ zdaj dobivajo pomen, kot npr. - Bos razumela, ko bos imela svojega ipd.

 

En velik svinjski cez luzo in prekrasno nedeljo vam zelim!

Srečno na tem potovanu vsem trem, ne dvomim, da vam bo uspelo. In še, bo minilo.

[nataly]

Heh Pujsita - ja drži tole...bo minilo.

Jaz žanjem sadove svojih vzgojnih in nevzgojnih prijemov in bera ni tako slaba Sem vesela, da sta punci odgovorni in samostojni in s kar razpucanimi pojmi. Ta mlajša bo vsak čas dopolnila 18tko...in jo hoče temu primerno proslavit...tako, da ne bo kazalo druge, kot da bom za gardedamo zraven(upam, da ne bom huje pijana kot omladina tam) - no..30. januarja bo naše dete dopolnilo osemnajst...ta starejša pa naslednji mesec 23...joj...

tako, da sem malo iz vaje - kar se tiče nasvetov za dojenčke..po občutku bo pa najbolj prav.

Naši dve sta tudi pridno vadili operne vaje - pri ta mlajši bili krivi kar vsi žlahtniki, ki so jo žulili kot malega mačka - njej pa se zdelo, da tole mora biti na sporedu non stop...ni čuda, da sem v depresijo padla in se sama sebi zdela slaba mama... in se mi je odhod v trgovino zdel pravo razkošje...hvala bogi da sta zrastli.

 

Sem se prejle zavedla, da bo letos deseto leto, kar bluzim tule gor. Deset let!!!!

[Cookie]

...

 

Sem se prejle zavedla, da bo letos deseto leto, kar bluzim tule gor. Deset let!!!!

ampak krasnih, ane

 

ja, z otroci

tok mejhnimi nimam izkušenj

z mal večjimi pa

 

ne bi šla v detajle, ampak, al bo odrasel, al pa grem po svoje

pa kr bo, pa bo

[Vilinčica]

Mysti jaz uporabljam Optive kapljice za oči (10 mL, cena je okrog 13 EUR). Od vseh so edine, ki mi vsaj malo pomagajo in mi ne dražijo oči.

 

 

Eeeh - sem šele zdaj vidla, da si te že probala Druge meni ne ustrezajo, tako da nimam več idej. Vem pa, da mi je ena prijazna farmacevtka enkrat razložila, da je največ reakcij na konzervanse, tako da je najbolje vzet take brez, ki pa so potem sicer manj časa uporabne.

[Brezo]

Prosim za pomoč: s katerimi kapljicami za oči ste si najbolj učinkovito pomagali pri suhem očesu? Tisti, ki ste imeli probleme ...

Poskusla že: Optive, Visine Tired Eyes, ArtelacUNO .... itd.

Pa dva meseca so rabili, da so mi pravo diagnozo postavili ... help, sem še kar takšna kot angora zajec http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/sad.gif

 

 

Sem šel prav vprašat strička Googla kako izgleda angora zajček...prav prikupno...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

So ti dal pa dobre nasvete...knjigica od Ašiča...kapljice brez konzervansov...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Sicer pa vse je odvisno od vzrokov...predpostavljam da je to bolj od klime in buljenja v monitor na šihtu al pa stranski učinki zdravil...Mogoče bi poleg kapljic probala razmišljat še kaj v smeri, ki jo nekateri priporočajo v teh primerih...Pa joga ima tudi dobro foro- se oči lahko prav lepo zasolzijo-tratak varianta...

http://serve.mysmiley.net/angel/angel09.gif

[Aliana]

Pujsita, sam tole .. v teh 5,5 mesecih .. vsakič, ko sva poslušala pametne nasvete dobrih prijateljev & sorodnikov in se lotila tamalo 'vzgajat' .. je bilo živo sranje .. primer: joooj, vidva jo mata pa skoz v slingu, to se bo tolk razvadla, našga sam odložimo in spi .. najprej je mal tulil, pol se je pa navadil .. in midva pametno naslednji večer .. joj, sam tamala bi pa res lahk že sama zaspala .. dej, jo bova odložila, ma da se navadi. in je bilo tuljenje .. eno uro skupaj, da je komaj dihala .. in sem popizdila, vzela sling, jo dala not, nosila 5 minut in je zaspala in sem jo odložila. ampak je potem še dve noči, vsakič ko se je zbudila, na polno začela jokat, vsa panična ..

danes tamalo odložiš v posteljo in zaspi. včasih s pomočjo fena ali sesalca, ampak sva že ugotovila, da sva to midva kriva, kadar je ne poslušava in ne upoštevava znakov, da je zaspana. ko gre čez, ne more več sama zaspat in pač tuli. drugač se pa uležem k njej za 5 minut, jo objamem, da ji nehajo rokice mahat okol in se umiri in zaspi. in ja, še vedno se na 3 ure ponoč zbuja, kar je bla naslednja pametna, ki sva jo hotla rešit .. kao, sej zdaj je pa ja že dost stara, da bi celo noč prespala, vsi okol že spijo .. in sva se šla dve noči nošenje k meni v drugo sobo, kadar je preveč tulila, drugač jo je pa I. poskušal uspavat nazaj brez joška .. in sva obupala, ker je brezveze in ko bo mela dost, bo mela dost in bo spala celo noč. ..

 

(aja, un tamal iz začetka zgodbe je pa zdaj v obdobju, ko noče spat in joka in ja, zeloooo pridno ga nosijo po rokah po dve uri skup in noben noče nič slišat kako bo razvajen )

 

kar hočem povedat .. jaz tud ne verjamem, da otrok pri treh mesecih na polno zna izsiljevat. ima pa vsak mal drugačne potrebe .. lej, tvoja bejbika spi že od začetka celo noč, tko da si tle prišparala tiste ure živčkov, ki jih zdaj porabljaš za uspavanje. jaz se pa še vedno zbujam na 2-3 ure, mi je pa zvečer ni treba kaj posebej uspavat. itak pa ... prej ali slej bo znala hodit in jo bosta itak vsak večer dobila v svojo posteljo

 

če sta se pa odločila in lotila projekta 'sama zaspat', pol pa plis ne delat tega v sosednji sobi s solzami v očeh vzemi knjigo, al pa računalnik, jo polupčkaj in pocmokaj in daj v posteljo in se vsedi za knjigo in se umiri in beri .. magari čepke v ušesa. tolk, da te čuti, da si zraven, da je nisi zapustila .. in ji vsake tolk zelo mirno reči, da je vse ok, pa da je čas za spanje ... no, vsaj jaz bi tko naredila ...

 

 

Mysti .... saj vem, da ne boš verjela, ampak .. tvoj ma čist drugačen zvok, kot vsi ostali ful, ful manj zoprno moteč

 

 

...

 

drugač sva pa glihkar iz plavanja s tamalo in je čist crki in mislim, da bo kar dolgo spala zdajle pa ne da se mi kuhat, grizljam ležnike in mandlje, pa en sendvič si bom naredila ..

[Marsa]

Prosim za pomoč: s katerimi kapljicami za oči ste si najbolj učinkovito pomagali pri suhem očesu? Tisti, ki ste imeli probleme ...

Poskusla že: Optive, Visine Tired Eyes, ArtelacUNO .... itd.

sem ti hotla predlagat Artelac UNO, pa praviš da si sprobala in ti ne delajo dovolj.

te moja mama uporablja, pa je kar zadovoljna.

predtem (po operaciji) pa je imela ene boljše, ki pa so samo na recept in tudi menda kar precej dražje.

Jo vprašam, če želiš (upam da se spomni imena).

[butl]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Aliana http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Aliana]

Zelo dobra prijateljica, tud vzgojiteljica, mi je dve stvari rekla, ki se jih ful trudim vsake tolk spomnit ..

ena je: ko boš odložila otroka in šla ven in ga pustila, da se stuli, bo počas nehal jokat .. ampak bo počas tud obupal nad tabo in nad tem, da ima nekoga v lajfu, ki mu bo stal ob strani, kadar bo treba ...

druga je pa - o razvajenosti .. delaj tko, da je tebi kul. če je tebi kul otroka nosit dve uri zvečer, da zaspi in ne trpiš ob tem in ti ni strašno zoprno .. ga nosi. če ti ni kul in ti ne paše, ga nehaj nosit. to ne pomeni, da ga ne maraš, ampak da tebi to ne paše ... da si pa še vedno zraven. če mu z užitkom 5 pravljic prebereš zvečer, mu jih preberi. če se ti po drugi ne da več in bi šla spat, nehaj brat in povej, da si utrujena in bi šla spat. kar se mora naučit je to, da majo tud drugi potrebe in da jih je treba upoštevat. razvajenost je pa pojem, ki ga vsak starš in vsaka babica in dedek (da niti ne omenjamo tet in stricev in nesorodnikov, ki so ponavad najbolj pametni) razume po svoje in ima vsak svoje meje ...

[butl]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[cashy]

 

ena je: ko boš odložila otroka in šla ven in ga pustila, da se stuli, bo počas nehal jokat .. ampak bo počas tud obupal nad tabo in nad tem, da ima nekoga v lajfu, ki mu bo stal ob strani, kadar bo treba ...

 

TO

sploh ne morem dovolj poudarit, kako pomembno je, kar si napisala.

Take primere najdemo (skoraj) pri vseh zapuščenih otrocih, ki so pristali recimo v sirotiščnicah. In so razvili psihotično osebnost, tako rečeno čustveno so ubiti, nesposobni se pristno navezati na kogarkoli. Vse iz strahu, da bo spet zapuščen, kot od matere. In seveda, zaradi tega, ker ne vedo, kako se navezati, nikoli niso imeli te izkušnje, kako je biti ljubljen. Kako naj oni ljubijo? Ne morejo! Ne znajo!

To so čustveno umorjeni otroci, malodušni, pogosto vedenjsko problematični. S takim vedenjem zbujajo pozornost, kličejo na pomoč, kličejo nekoga, da jih bo ljubil. A če kdo tak pride, ga ne zmorejo sprejeti zaradi strahu, da jih ne zapusti, kot jih je mama

[butl]

Cashyhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Pujsita]

Aliana smo nehalu vceraj s temle tretajem, ker se sicer rada kopa, zdaj se pa ze 3 vecere ni hotela in je histercino jokala. Z nama je sla v dnevno in za piko na I hotela biti v F narocju, k meni pa ni upala , ker sem jo jaz dala v posteljico. Poskusila sva nekaj dni, zadeva zanjo ne funkcionira, definitivno je pa ne misliva natravmirat. tole z nasveti pa, se cisto strinjam, da je treba najbolj sebe poslusat, mi je pa tudi jasno, da te lahko zanese pri odlocitvah. Nasveti tvoje prijateljice so pa strasno modri, upam, da se se cesa spomnis

 

Mysti upam, da ucke cimprej pozdravis, s cim pa jaz nimam pojma.

 

Fajn zacetek tedna zelim vsem!

[Silvija]

Hej, sem nazaj Moj je zdržal z mano, jaz z njim, v zdravilišču so zdržali z nama obema in nama nadvse lepo pedenali, še bolj pa kuhali. Njamiiii Ah ja, to z otročki takoooo razumem, da si mislit ne morete. Pa to hitro mine in kot je Aliana rekla, treba je poslušat samo in samo sebe, kar v tvojem srčku čutiš, da je prav. Imejte se kar najlepše, od vikenda sem še vedno tako lenobno očarana, da se mi tud pisat kaj več ne da

[prunus]

Za mano je polno stvari (res, polno), tako da bom poskušala vse skupi vsaj približno primerno opisat.

 

Ste bli pa v tem času, ko sem samo brala, ful pridni in vas je blo prov užitek brat.

Glede bejbik sem pa js daaaaaaleč stran od nekoga, ki bi lahko dajal nasvete, vam pa vseen želim najboljše z njimi, čimveč potrpežljivosti in dobre volje, na koncu se tako ali tako vedno vse uredi tako, da je za posameznika prav.

 

No mene je v tem času zajelo eno čudno obdobje in če pogledam nazaj se mi zdi, da sem se malo spogledovala s prvimi znaki depresije. Ko sem to ugotovila, me sploh niso tolk potolkle okoliščine, ampak to, da se to sploh lahko zgodi - da me to sploh doseže, namreč. Ker vedno pravim, da morš spoštovat in met rad najprej sebe, pol dolgo nč, pol spet sebe, pol pa vse ostale. V takem prenesenem smislu, seveda. Da se mi kdo ne spremeni v egoista pol slučajno.

Uglavnem, mal me je doseglo to, da sem začela dvomit vase in v svoje sposobnosti, v to kaj lahko pripomorem in zakaj so stvari take, kot so. Uglavnem, stvar je bla zapletena in ni mi blo jasno, kaj se dogaja. Nisem vedla, kaj nej spremenim, zato sem se odločla, da bom ravnala čist po občutkih, tko kot mi bo narekoval... ma ne vem, tko kot si bom narekovala jaz. In prišlo je do tega, da sem "prekinla" en razvijajoč se odnos, s človekom, ki je bil drugače res dober do mene, ampak zdej vidim, da mi je v (pod)zavest prinašal samo zmedo. in samo kaki dve uri po tej odločitvi sem se začela počutit neznansko bolje in ta občutek traja še zdej, tko neka svoboda mešana s srečo, predvsem pa zdej čutim, da sem sama sebi dovolj in največ, da ne rabim vedno nekoga, ki stoji zraven mene, da sem ubistvu sama sebi najboljša družba. prej sem se v to vedno le prepričevala, zdej pa to res čutim. Uglavnem, dobila sem zagon za nove projekte, hkrati sem se pa zavedla da sem sama sebi najboljši prijatelj in pomočnik, in velik več zdej delam zase... že prej sem brala ogromno, zdej pa berem res nadogromno in občutek je tak fajn, da delam neki zase in samo v svoji družbi... razmišljam da bi se končno spravla tut tečt, čeprov imam sicer tisto fiziološko urtikarijo na vibracije in me ob teku vse začne srbet pa fleke dobim... ampak um je nad fizičnim telesom in tut to se da premagat.

 

No torej, sem nazaj, bolš kot kadarkoli prej.

 

[Gordana]

Primaknila bi eno "dojenčkasto"...

 

Najboljši nasvet, ki sem ga kadarkoli dobila v zvezi z vzgojo, je bil nasvet pediatrinje mojih otrok.

 

"Mama, delaj tako, kot delaš, ker delaš prav!"

In delala sem po občutku...

 

Ko je otrok zadosti zrel, bo spal celo noč. Ko je zadosti zrel, bo dal dudo ali prst iz ust. Ko je zadosti zrel, bo podnevi in ponoči brez pleničke...

Bolj se čuti varen in ljubljen, bolje za vse!

Starši smo tu v oporo - kar pomeni, da moramo prepoznat znake in jih upoštevat, saj s tem otroku (in sebi) olajšamo osvajanje veščin, potrebnih za življenje... Potem pa itak živi svoje življenje in se uči na svojih praskah...

 

Starejša hči je shodila pri 15 mesecih. Ker pa je bila od vsega začetka velika in delovala starejša, je delovalo, kot da triletnica še ne hodi... In vsi tisti zgroženi-usmiljenja-polni pogledi in odzivi "ja-kako-pa-da-še-ne-hodi-a-je-kej-narobe-z-otrokom-?" so mi naredili zadosti trdo kožo, da sem bila samozavestnjša pri poslušanju sebe. Tudi pri drugem otroku... ki pa je itak čisto drugačno dete od prvega (in sem se lahko začela učit ravnanja z dojenčkom od začetka, heheheh)...

 

Bilo je navedeno - spočit se in ko se ponovno utrdi vez, mama (predvsem mama, so pa tudi taki očetje!) enostavno VE, kaj otrok rabi... Samo SEBI je treba zaupat

Pa srečno

[cipcipilonika]

jaz bi samo še nekaj dodala,

tekom evolucije se je oblika medenice pri ženski tako spreminjala, da je otrok, če je hotel priti s svojo velikostjo iz njenega telesa, enostavno to moral storiti pri devetih mesecih, ko je bil še dovolj majhen. V resnici bi moral ostati v maternici še deseti mesec. In kaj to pomeni? Da je materino naročje prvi mesec v bistvu podaljšana maternica.

Otroka hranit takoj, ko pride na ta svet, po nekih naših urnikih, je nesmiselno.

 

mah, spet moram it in ne morem nadaljevat te misli....

[Brezo]

A sem prav skapiral, da Mysti dela v knjižnici. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Jaz sem pa mislil, da je kakšen birokratek...In katere new age bukvice si ljudje največ sposojajo...a je v knjižnice prišel kakšen nov šamanski priročnik...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Sem bil par dni tako zatopljen v igranje igric, da sem šele včeraj zvedel da ni bilo sedmice....Zdaj bi pa jaz malo prosil za pomoč. Ali mi lahko kdo pogleda v astrološko karto al pa v karte ali bom zadel sedmico in seveda katere številke bodo izžrebane...obljubim da bom dal dobro provizijo za nasvet, če dobim milijončke...http://serve.mysmiley.net/angel/angel02.gif

[Pinka]

včasih se mora sam mama spočit, ker je preveč utrujena, če imate kako podporo, kje v bližini, da to tudi lahko naredi. Čim manj glave in knjig, ne zamirit, ampak vključi svoj čut in svojo notranjo modrost, ko boš vsaj mal bolj spočita, in bo vez z otrokom zopet okej, potem boš dobila kak uvid, ali ti bo otrok pokazal kaj mu manjka, ker mu nekaj manjka. Dojenčki ne manipuirajo, kasneje ja, in to na veliko, dojenčki pa ne.

 

Ne da sem hudo pametna, govorim sam to kar sem spoznala čez svoje tri, da če je vez med mamo in otrokom trdna, se ti prej ali slej posveti, kaj za vraga otroka matra. Ko boš vedla, boš vedla tudi kaj naredit. Materinske modrosti je več v naših genih, kot vseh knjigah sveta.

 

 

Iskreno iz srca ti želim da težki trenutki umirijo in bo zopet nekoliko lažje, m

 

Veš da sem to sama dojela že samo po dveh mesecih, resnično je najbolje poslušat sebe, ker karkoli drugega sem naredila, ko sem poslušala druge je bilo še slabše. Mame moramo res bolj zaupati same sebi in naše vezi z otrokom. Je pa dostikrat težko sploh po dolgem neutolažljivem joku, ko si že ti na robu solz. Potem ti pa še vse babice ipd skoraj težijo kaj moraš narest. Vem, da ljudje hočejo le dobro pa vendar v takih trenutkih mogoče to res ni najboljše.

[Pinka]

Primaknila bi eno "dojenčkasto"...

 

Najboljši nasvet, ki sem ga kadarkoli dobila v zvezi z vzgojo, je bil nasvet pediatrinje mojih otrok.

 

"Mama, delaj tako, kot delaš, ker delaš prav!"

In delala sem po občutku...

 

Ko je otrok zadosti zrel, bo spal celo noč. Ko je zadosti zrel, bo dal dudo ali prst iz ust. Ko je zadosti zrel, bo podnevi in ponoči brez pleničke...

Bolj se čuti varen in ljubljen, bolje za vse!

Starši smo tu v oporo - kar pomeni, da moramo prepoznat znake in jih upoštevat, saj s tem otroku (in sebi) olajšamo osvajanje veščin, potrebnih za življenje... Potem pa itak živi svoje življenje in se uči na svojih praskah...

 

Starejša hči je shodila pri 15 mesecih. Ker pa je bila od vsega začetka velika in delovala starejša, je delovalo, kot da triletnica še ne hodi... In vsi tisti zgroženi-usmiljenja-polni pogledi in odzivi "ja-kako-pa-da-še-ne-hodi-a-je-kej-narobe-z-otrokom-?" so mi naredili zadosti trdo kožo, da sem bila samozavestnjša pri poslušanju sebe. Tudi pri drugem otroku... ki pa je itak čisto drugačno dete od prvega (in sem se lahko začela učit ravnanja z dojenčkom od začetka, heheheh)...

 

Bilo je navedeno - spočit se in ko se ponovno utrdi vez, mama (predvsem mama, so pa tudi taki očetje!) enostavno VE, kaj otrok rabi... Samo SEBI je treba zaupat http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

Pa srečno http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/wink.gif

 

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif super da še obstajajo taki zdravniki in ne sam tisti k pametujejo

 

dobra si da dobila trdo kožo, upam, da jo bom tudi jaz, še preden bom koga kam poslala in bo potem užaljen...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Aliana]

Mysti, mogoče si lahk mini prenosni vlažilnik nabaviš? Sem zadnjič dala fotko, sem ga za v avto kupla na e-bayu .. dela na USB, tko da ga vtakneš v računalnik in postaviš v bližino učkov, mogoče bo mal boljš?

[čebelica01]

Danes vstala ob 6-tih zjutraj. Se oblekla v trenirko, teniske dala gor in šla teč čist v izi po gozdu. Prišla domov, počutje odlično. Šla pod tuš in se zrihtala za na šiht z nasmehom do ušes, ker se enostavno res počutim odlično. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif Začela sem delat na sebi kot še nikoli v mojem lajfu. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Včeraj mi je pa padel ven iz prstana dijamant, ko sem brisala prah. Sama sreča, da nisem zgubila dijamanta. Vidla sem ga, ko mi je padel na tla. Nesem jaz prstan

zlatarju in mu rečem, da naj mi da nazaj kamen, ki mi je padel ven. Pridem jaz nazaj k zlatarju čez 1uro kot mi je bilo naročeno in si dobro ogledam prstan.

Zgledalo je vse uredu sam nekaj mi je govorilo, da ta kamen ni isti in seveda grem jaz v trgovino, kjer preverjajo če so kamni ta pravi ali ponaredki in so mi

prevereli kamen na mojem prstanu pa mi reče en gospod "gospa to je steklo, to ni dijamant". Zlatar me je hotu nategnit. Prekleta baraba. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/angry2.gif Grem jaz nazaj k zlatarju

in mu rečem, da to ni isti kamen in da naj mi da notri tistega, ki sem mu ga jaz prinesla. Pridem jaz nazaj naslednji dan in tokrat je pa bil ta pravi kamen notri. Sam

jebemti kako zlatarji golfajo in prenašajo folk okrog. Jaz recimo nisem opazila nobene razlike v kamnu, ker se niti ne spoznam nato sam nekaj mi je skoz govorilo,

da to ni isti kamen in zato sem šla preverit. Zadeva mi je bila sumljiva in kot zgleda je bil moj sum opravičen.

 

Jutri se grem pa ustrič k mojemu frizerju, ker imam že pravo grivo. Čas je za frizerja. Joj komaj čakam, da grem pod škarje, ker ne vzdržim več s temi lasmi. Res me ovirajo že pri samem delu. Jutri nova frizurca. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg

[Gordana]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif super da še obstajajo taki zdravniki in ne sam tisti k pametujejo

 

dobra si da dobila trdo kožo, upam, da jo bom tudi jaz, še preden bom koga kam poslala in bo potem užaljen...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

 

 

Ne sekiraj se, sploh! Zaupaj sebi - v srcu veš vse, kar rabiš vedet

[Marsa]

prej sem si zvila nogo pa nek heksn šus sem dobila v celo stran telesa..

šla sem čez tivoli, sem hotla do frende peš pa še da se mal sprehodim, je bila pa tema, a so se nenadoma luči od avta zableščale in me oslepile (pri bazenu) in niso bila ravna tla in sem čudno stopila in sem si zvila gleženj, zraven oz. hkrati [očitno sem naredila en tak gib] me je pa cuknilo ogabno po celi strani... in mi je v momentu tako slabo ratalo, da sem se skor ulegla tam na sredi poti v tivoliju.

kej tacga. kar pikce sem vidla pa pri srcu me je tko ledeno stisnilo nekajkrat, da sem en hip mislila da bom kar umrla - sem si rekla pliz naj ne umrem tule zdaj sredi tivolija.

kar mraz se je zalezoval vame... pa kar proti tlom sem lezla...

sem se obrnila nazaj proti domu in komaj se privlekla do prvih klopc in kakih 10 minut dihala kot na porodu.

sem hotla kar obležat na tisti klopci. v momentu sem bla čist prepotena, zunaj na klopci v totalni ledenici.

in me boli gleženj, koleno na strani, okoli kolka, vrat in rama.

sploh ne štekam kako je to možno.

morda sem podzavestno skušala zaščitit gleženj (ker sem imela tedaj tako grdo poškodbo) in sem tko čudno se zasukala.

v bistvu me je tako hudo bolelo, kot bi se totalno udarla v kost, pa se sploh nisem.

v enem trenutku sem pa sebe vidla iz različnih kotov, kako ležim z zaprtimi očmi v črnem.

že dolgo me ni kej tolk fizično bolelo, da sem bla prav v enem takem *stanju* čudnem.

sem bila še kako uro čist totalno bela v faco. kot duh.

 

pol sem si pa naštimala ogromno šalco kakava. mi je ful zapasal (drugače v bistvu ne pijem mleka).

pa našla sem eno fajn pozo, kjer me ni nič bolelo in sem gledala film (my cousin Vinny).

najbolj me boli koleno in vrat (sploh ne gleženj, tudi ni nič zatečen, hvalabogu).

si pol morda kej namažem s čim.

 

tud sicer nisem kej preveč v dobri koži, tud zato se mi pa sploh niti pisat ne da. niti brat niti nič.

 

so pa lepi dnevi in zrak lepo diši.

 

mejte se.

 

(aja pa nč skrbet zame, kot kaže ni nič hujšega )

[zalaya]

Marsa, drži se