Vesoljni dnevnik LNF 27

[Mihela]

lepo vsa je brat

tudi jaz delavna sobota, zagrnla vsa okna, da je hlad, da ne pregorim...

[viyola]

Ne, Larisa..navidezno sem jaz poskrbela za sestro..samo navidezno..v resnici je ona poskrbela zame.

Ker mi je pomembnejša od mene..in zdaj jo včasih vprašam..

"Prosim, povej mi odkrito, kakšen človek se ti zdim?..Pa prosim, ne laži,povej"..še ni dolgo nazaj jo vprašam..

pravi "Trmasta, karkoli se odločiš, izpelješ..te ne ustavi nič...."

tako..še pospravljam

[cipcipilonika]

viyola....

[cipcipilonika]

uh, vroče

ampak tako je prav za poletje.

nimam časa brat,

niti živet,

tako da se samo telegrafsko oglašam s stvarmi, ki mi trenutno nekaj v življenju pomenijo (ali me "mrdajo"):

- službo mi podirajo. dobesedno. moja pisarna in še od kolegice sta bili zazeleno zaveso in vsakič, ko sva se odpravlajli tja, sva najprej previdno pokukali, če morda stopnišče še stoji. In na zaključni konferenci pri poročilu smo mele idejo, da bi zazačetek predvajale tole: http://www.youtube.com/watch?v=0V6nY3J9MYo

 

- drugo leto bomo razseljeni, pojam nimam, kako bo.

 

- popoldne bom izkopala krompir.

 

- psa sta od vročine tko mirna, da se že spršjem, če sta naša. Jeziki pa do tal. Hladita se v senčki in se pustita crkljati.

 

- napolnili smo bazen z vodo da otroka uživata.

 

- tastarejša je po treh urah branja zunaj v senci le priša noter. Bere potterja, 3. del, pravi da ji jet a najljubši (no ampak je samo 4 dele prebrala).

 

- mojmu se je kosilnica pokvarla in jo je na soncu eno uro popravljal. In je ni popravil.

 

- jaz sem se orpemila s počitniško literatuo in sicer same filozofske bukel. zanalašč, da bom lahko parirala kolegu - sodelavcu, ki je totalni filozof in me mrda s svojimi vprašanji. jaz pa imam občutek, da mi možgani krnijo, tko da skrajni cajt.

 

- zadnjič sem pila prvič v življenju mojit in mi je blo odličnega okusa. in mehka kolena posledično.

 

- gedala ful dober film, francoski, prijatleja - toplo priporočam (al naj rečem rajši mrzlo, ko je že itak dovolj vroče).

 

- vsak drugi dan pred služb tečem, ob šestih pa pol ure. Danes sem zaspala in šla šele ob sedmih, in skor me je kašp, tako mi je bilo že vroče v klanc po soncu.

 

- to je vse, kar spravim iz sebe ta hip.

 

- lep dan vsem!!

[Mihela]

Igram se, poslušam in gledam Inside the actors studio... danes Diane Lane... drugače vsak dan kakega igralca... sem kot na nekem nerealnem mestu... sama... ni mi treba funkcionirati... jutri bom spet funkcionirala, peglala, kuhala, odpeljala otroke kam kamor je manj vroče in se lažje diha... zdej pa sem v svetu bluza... ujeta v hrepenenja... zgubljena v tem, kaj je naslednji korak... med tem, kar je treba in tem, kar si želim... v neki preuranjeni krizi srednjih let... ilegalni puberteti... gledam igralce in vidim, da so imeli zelo različna otroštva in kaj je tisto zaradi česar jim je uspelo... mislim, da je vse v njihovi predanosti...vztrajnosti, delu, spobonosti biti v trenutku, zaupati vase, prisluhniti drugim...

res se izgubljam... iz zelo strukturirane in jasno usmerjene osebe, z zelo veliki in jasnimi cilji sem se spremenila v nekoga, ki funkcionira zavoljo dobrobiti najbližjih, pa hkrati ne čuti več dovolj globoko kdo je in kam gre...

in gredam ljudi okrog... obkrožena sem s funkcionalnimi ljudmi, ki živlijo tako življenje in jih zadovoljuje... jaz pa hočem tolko več... rabim občutek smisla... občutek izpolnitve... tako zelo zahtevna sem... tako zelo veliko hočem od življenja, tega kratkega trenutka velike zmede in nevednosti...

zdej mi gredo solze iz oči... nisem žalostna in se ne smilim sama sebi... vem, da imam več kot večina ljudi na tej Zemeljci... sam kaj ko vse to nikoli ni dovolj... sam kaj ko ni tiste prave trajne zadovolitve... trajnega zadovoljstva...

vse življenje opazujem ljudi, ki samo funkcionirajo in obvladajo to materijo...in se mi zdijo njihova življenja prazna in brez smisla... zguba časa... pa me je življenje izučilo koliko je v resnici pomembno znati funkcionirati, koliko trepljenja odvzameš sebi in ljudem v svoji bližini s tem....

oh brez veze, danes sem na tistem nekem placu, kjer ni najlažje biti, bolje bi blo da bi spala, peglala... karkoli že... vse bi blo bolje... sam jaz hočem smisu

moški ne more biti smisu mojga življenja

otroci ne morejo biti smisu mojga življenja

delo , prijatli, vse to je prazno

zdi se, kot da sem izdala, pustila, zapustila tisto, kar me je osmišljalo in v meni ni ne volje, ne želje, ne razumevanja, da bi se za to borila

težim, obremenjujem

berem vas... nobel misli... vsi tko pozitivni... vsi tko dobri... a je to res.. a smo ljudje res taki... in je sam tam pa tem kakšen, ki ni zadovoljn in išče nadomestke... ali pa si sem pa tja ke po svoje razložimo, da bi le pred seboj se pokazali kot to, s čimer se je vredno identificirat

nakladam... preveč časa imam... lahko bi delala... me čaka delo, ki ga dolgo odlašam... lahko bi delala, bi blo bolj smislno... ma trenutno sem to, ta zmedena ženska, ki ma vse, zdrave in bistre otroke, naklonjenega partnerja, podporo prijateljev, računalik, vsaj povprečno inteligenco, služim s hobijem, delo, ki ga mam res rada... pa se kljub vsemu znajdem v takem prostoru ... ko je vse prazno, vse brez smisla

 

Nočko

[Pujsita]

Res je tale dnevnik zadnje case modro obarvan. Glede druzinskih odnosov sem fajn lekcije pokasirala v lajfu i.n dala marsikaj skozi, zdaj se mi zdi, da koncno te zadeve po ódraslo´' razumem in se z obema starsema dobro razumem .

 

Temperature imamo pa nizje kot pri vas, mi ni bilo treba nic skrg se zakurbljat, smo se na pljucnih vrtljajih.

 

Sicer imam pa 2 veliki novici. Nasa N. je danes sama naredila prvih 5 korakov, tako da se je uraqdno vpisala med pesce , jutri (po vase ze danes) ima pa 1. rojstni dan. Ji bo oci zjutraj na kitaro zaigral Mañanitas , potem pa sivamo v nek igralni centrer za otrocke njene starosti da se naigra. Dan bomo preziveli takole druzinsko, prihodnjo soboto imamo pa krst in druzinsko slavje obojega - rojstnega dneva in krsta.

 

Fajn nedeljo vsem !

[viyola]

Ja, saj..občutki neizpolnjenosti..ko imaš vse, po drugi strani pa nekaj manjka..

pa tuhtaš, pa grebeš..pa enkrat prideš do tega, da si vseeno sam kreiraš svoj life..

al pa se ga učiš...pa mater, da kdaj prav fajn gre..pa si prestavljaš meje, katere si si sam postavil..

no, pa vzgoja..pa tista fraza.."daj, kaj bodo pa drugi rekli"..pa jo prerasteš..pa te boli k.. kaj si drugi mislijo

zato mi je všeč tale interpretacija indijske filozofije po zahodno...Fuck It..

Vse, kar bi bilo drugače, kar bi bilo manj, bi bilo preveč preprosto, preveč nezanimivo, preveč enostavno..

Mihela..poznam takele večere..se kdaj srečam z njimi, pa vem, da tudi večina drugih.

Pa vem tudi to, da sesalec, likalnik nista smisel mojega življenja..čudim se pa nekaterim, jih globoko občudujem tiste, katerim je..

Ali otroci..osmišljajo moje življenje, me učijo, potrpežljivosti, pa predanosti, pa ljubezni..

pa misliš, da si prtegnjen,ko grebeš, pa brskaš, pa iščeš..pa nisi..

razlika med nami je samo v tem, da nekateri to upajo povedat, drugi pa ne..

[Marsa]

Res je tale dnevnik zadnje case modro obarvan.

ma meni se zdi pa da je bil pravzaprav vedno.

Odvisno tudi od tega, kar komu v nekem trenutku/obdobju dogaja.

Zdaj, ko je LNF baby boom, je pa tako in tud ve to bolj opazite. Ko se nam nekaj ne dogaja (ko recimo sami še nimamo otrok), sicer so-čustvujemo, se veselimo, vse razumemo zraven, vendar ko to tudi sami doživljamo, pa je drugače.

In ker to doživljamo, smo si bližje s tistimi, ki v tem trenutku tudi to doživljajo.

Nekako se pol počutiš *skupaj*, *povezanega*.

 

Jaz pa recimo pogrešam svojo staro gardo punc, Cosmo, Astro, Matejo itd., ko smo pač imele podobnejše situacije in smo si bile tako po trenutnih izkušnjah, kot tudi generacijsko, nekako bližje.

Se mi zdi, da se je lajf korenito spremenil že zdaj, sproti, v zelo kratkem času - čist drugačni *cajti* so (kot recimo tedaj, ko smo se začeli takole družiti).

Pa tudi vse več je vsega (na vseh področjih, pa predvsem tega, kar "se potrebuje", kar praktično "moraš imet", "moraš furat"). ...

 

Glede druzinskih odnosov sem fajn lekcije pokasirala v lajfu i.n dala marsikaj skozi, zdaj se mi zdi, da koncno te zadeve po ódraslo´' razumem in se z obema starsema dobro razumem .

Super da se zdaj (bolje) razumete.

 

Res vlečemo te vzorce skoz s sabo; tudi ko jih že dejansko predelamo, se v sledeh še vedno pojavijo, ko se nam katera situacija zgodi, recimo bolj močna.

 

Sicer imam pa 2 veliki novici. Nasa N. je danes sama naredila prvih 5 korakov, tako da se je uraqdno vpisala med pesce , jutri (po vase ze danes) ima pa 1. rojstni dan. Ji bo oci zjutraj na kitaro zaigral Mañanitas , potem pa sivamo v nek igralni centrer za otrocke njene starosti da se naigra. Dan bomo preziveli takole druzinsko, prihodnjo soboto imamo pa krst in druzinsko slavje obojega - rojstnega dneva in krsta.

cestitke za oboje!!!!

In srečno vsem trem!!!

 

...

 

Mihela, ja, sreče ti ne da nič zunaj tebe, niti otroci, niti mož, niti delo ki ga rada opravljaš itd., ampak pa zelo pomaga, če imaš kaj od tega.

To vidiš pol, ko tega nimaš.

 

...

 

Jaz pa pogrešam spet okoli sebe v lajfu kake ljudi, ki bodo na podobni valovni dolžini...

Moram se spet mal okrepit, pa bom verjetno spet kaj veselja do življenja dobila.

Spremenila sem se.

Počutim se staro in utrujeno, po drugi strani pa se mi zdi, da sem na nek način otročja.

Skratka, komaj čakam na svojo pikico svetlobe na koncu tunela.

 

...

 

Lep dan!

[cashy]

madona, se nas je vse prijela tale polna luna, ki bo čez 2 dni al nam pa tale sonce vsem res še pamet kuha in pridno meša ampak je.bi ga, je vsaj bolj zanimivo a ne bi bilo dolgcajt, če bi bili vsi že na zemlji " v nebesih" srečni, pomirjeni, in bi ves čas samo peli hvalnice sreči, veselju in miru? Saj to nas čaka potem celo večnost! Tule na zemlji pa smo zato, da se mal iščemo, pa zgubljamo, pa migamo, in obračamo, se učimo, pozabljamo, glavno, da dogaja! samo fajn je, če ne boli preveč

še sreča, da bolečina ni sama sebi namen, je samo povratna informacija, da nekaj ne delamo tako, kot bi bilo treba. Klic k spremembi Spremembi česa? Ja, to ugotoviti, to pa je čar življenja!

 

Sam, tale vročina res nori! Se doma hodimo kar pogosto tuširat, pa štirje porabimo kar ene 15 brisač (raje še kako več) v 2 dneh...in se potem ne operejo dovolj hitro, da bi jih imeli nonstop na razpolago...pol sem si pa vzel eno iz moje "leteče" zaloge, prtljage za v LJ., in se z njo hodim tuširat, po tuširanju pa jo kar obesim na balkon, da se suši...tako, da je vedno na razpolago

[Marsa]

ja, danes bo očitno strahotno vroče, saj je že zdajle.

praktično če/ko se stuširaš, si v momentu ves moker spet, čim malo migneš.

 

Se mi pa tko fajn suši... včeraj sem oprala eno rundo, pa ker je ful pihalo, sem šla obrnit cote oz. preverit, če niso vse po tleh pometane pa okoli, pa so bile kar suhe že in sem dala kar še eno rundo prat in jo nesla šele okoli 16h na teraso, pa so bile okoli 18h že suhe, pa čeprav so bile prevleke, plahte in take stvari... tako da sem preoblekla posteljo, pa zvečer kar isto posteljnino, oprano, svežo in dišečo dala nazaj.

 

V glavo sem pa Micka. :xx!:

se niti ne trudim da bi imela kao nekaj ravne lase pa to.

 

Pol pa še kuhanje v tej vročini...

sploh nimam apetita preveč.

Sem pa spila včeraj kake 3 litre različnih čajev pa razen kosila (stročjega fižola s krompirjem, peteršiljem in kislo smetano ) nisem jedla nič, razen sadja in zelenjave (par redkvic in par češnjevih paradajzov). Zvečer sem pojedla še nekaj jagod in fantastično okusno breskev, ki pa me je skoraj stala zob. ! zato ker se je koščica nekaj razdrobila in sem nekajkrat na trdo ugriznila vanjo in se počutla, kot da se mi je enih par zob polomilo.

ampak je bila pa tolk nad dobra...

 

zdej pa čakam da stroj opere, pa grem gor telovadit in švicat; za vsake gatke in vsak štumf se moram sklanjat in gor stegovat, v sonce gledat, včeraj sem mislila, da so v daljavi ptice ali letala, so bile pa 'pikice' od pritiska, sem mislila da bom kar po tleh odletela.

 

skratka, dons moram bit čist izi, da me še kaka kap ne zadane.

čaj mam pa že na broju (mateta z limonsko travo).

 

čimmanj vroče in čimbolj sveže počutje želim vsem!

[Silvija]

Ah dragi moji, seka nostalgija, vročina, pa luna, pa veliko izgovorov je še. Mihela, da pišemo tule, je tudi stvar nekega razpoloženjskega trenutka, takrat mogoče opišemo boljše momente. Jz trenutno sicer nimam kaj ekstra navdiha, ampak samo toliko, da povem, da imamo vsi kdaj takšna razpoloženja, kot si opisala. Sem se mogoče še par let nazaj spraševala enako kot ti, zakaj nisem kot druge ženske, ki se niti vprašajo ne, ali je naša rutina res tisto pravo. Ampak kaj pa veš, najbrž samo pokažejo ne. A se tako poglobimo vase in prevetrimo svoja prepričanja.

 

Marsa, veš kaj ti priporočam, eno potovanje. Potovanje v maju me je čudežno prenovilo in hvaležna sem še in še, da sem našla voljo, premagala možev "nedasemi in nevemčebi" in sva znala skočit iz rutine. Pa prvič v življenju nekam na letalo in najdit stanovanje na netu...pa se znajdit v metroju itd... Sem puščala prej že na vseh nivojih in rečem vam, ne vem, če se mi ne bi mal strgalo sčasoma...

 

Cashy, res je

 

Pujsita, "blavo"

[Marsa]

Marsa, veš kaj ti priporočam, eno potovanje.

ja, tenx.

jaz pa tebi eno selitev.

hec.

ja, ponavadi ko želimo drugim dobro in jim hočemo nekaj zanje dobrega priporoćiti, priporočamo tisto, kar je nam tisto D.

Ko si v podnajemu, si ne moreš privoščit potovanj, ker to pomeni, da že plačuješ 10€ dnevno brez stroškov, samo zato, da si nekje. zato je mimo, da te ni, pa to plačuješ.

Tako da ko sem se selila sem, sem imela silne plane (ki so elastično vključevali tudi potovanja), kako se mi bo to glih fajn urajmalo s kakšnim želenim in malo načrtovanim potekom dogodkov, ki pa se niso zgodili, ker so se mi stvari odvile v drugo smer.

 

V tem trenutku pa si želim predvsem morje, mir, tišino in samoto, nekaj zraka in odprtega prostora, ne tolk potovanja, prometa, vrveža in mase ljudi.

 

Meni je pravzaprav dosti vseeno, kje sem.

sem tukaj in povsod in doma in tujec.

[cipcipilonika]

mihela in viyola, lahko bi kar naredila copy-paste vajima zadnja posta.

 

meni se dogaja zelo podobno.

najbolj me jezi ali žalsoti, ko mi kdo reče -pa saj vse maš, kaj bi sploh še rada?!

 

se strinjam zvsem, kar sta napsiali, da se ne ponavlajm (mi jee vroče že tipkat, hehe).

 

v bistvu konc koncev moraš it čez pekel (jaz sem šla, ko sem končala faks, sem padla v neko krizo identitete, je blo tko grozljivo, da nikoli več si tega ne privoščim!!) - ampak je bo potebno, da sem do nekje prišla, ker pol vidiš, kaj je pomembno. Oziroma, jaz vem zase, kaj mi je pomembno.

Res, ne gre skat smisla ali vir zadovoljstva ali izpolntve v unanjih rečeh. Valjda, lepo je imeti ob sebi nekoga, lepo je opazovati otroke, kako rastejo ipd, ampak ne se obešati na te reči, ker to je minljivo, ni absolutne varnosti, je le iluzija, da nam je lažje.. zaviti v neko svilico..

ampak je tudi vedu, če iščemo globje.. je pa vprašanje, kdo bolj trpi?? nekdo, ki mu je smiselživljenja to, da ima otroke, službo, dnevno rutino, babji čvek, ali tisti, ki iščejo (iščemo) nekaj več?? zakaj en itako in drugi drugače??

 

Ne znam odgooriti na to vprašanje.

Ampak dejstvo je, da njihovo življenje je v njihovih očeh POLNO, ne prazno. Pač, imamo različne kriterije, kaj nam predstavlja polnost živvljenja.

 

Če jaz sebe vprašam, kaj meni polni življenje?

Spoznavanje drugih krajev, drugih ljudi... druženje z ljudmi, ki so mi blizu... ustvarjanje titega, kar znaš, kar ti leži.. spoznavanje samega sebe - najtežje je delo na sebi!!!!, pa tudi pogled na prelepo pokranjino, lepa glasba, .. mah ne vem, to mi zdaj pade na pamet.. valjda, tudi otroci, ko kaj modrega povedo, ko se stisnejo k tebi - a se zavedam, da si jih ne smem prisvajat in jim psutit njihovo pot... morda to ,da jim pomagam odkrivati stvari, življenje... jih opazujem, kako si oblikujeta svoje poglede.. probam bit pravična, probam čim manj svojega pogleda vrinit v njune...

 

komaj čakam, da grem obiskat mojo babio v dom - če bi lahko, bi jo odpeljala nazaj v njeno rodno hišo in ivela nekaj let samo za to, da bi skrbela zanjo , ...

 

kaj vem.. trudim se žvieti tako, da sem do drugih taka, kot si želim, da bi bili drugi do mene..

zadnje ase veliko objemam ljudi (tiste, ki vem, da bodo objem sprejeli, jasno ne navalim na vsakega) - premalo se objemamo in premalo pogovarjamo..

skušam upočasniti korak in žvieti ne le drveti skozi lajf...

 

...in bojim se smrti, ker se mi zdi, da je še tolik ostvari, ki bi jih rada probala..

 

ah zdaj pa že bluzim ampak sta me vajina posta spodbudila da malo pomislim - zdaj si grem npr. skuhat kavo, potem pa pogledat otroka, ki zunaj divjata (le kako se jima da op tej vročini??).

mož bo spekel ribe, je tudi mamo svojo zraven povabil - še ena moja velika naloga v življenju - sprejet svojo taščo v svoje življenje, uf, ta bo teža, morda celo najtežja

[Mihela]

ja... hvala... za štekanje...sam tak moment

 

Marsa, res veliko pomeni, da imamo okrog sebe ljudi, s katerimi smo sorodni in delo, ki nam je v veselje ( sej se zavedam, sam včasih smo smi tudi ko nismo sami... sej veš, čez ene stvari gremo lahko tudi sami)...otročje je fajn, je živo, pa išče veselje... vsaj za nekaj časa...stara se pa sam telo... notranjost lahko ostaja mlada

ja Viyola otroci o tisti, ki učijo in osmišljajo vsak dan posebej, ja postopoma spoznavam, da so nam ene izkušnje sorodne

Cashy, res bo treba kej spremeniti, vsaj od znotr ven...vendar še ni dozorelo, še ne vidim, zato sem zdej samo opazovalka...opazujem

Silvija sej vem, da doživljamo vsi podobne stvari ob različnih časih

Pujsita prekrasno je, ko otrok shodi... radost...

vse v življenju je lepo... sam sem in tja se je treba na novo sestavit, podvomit v vse, sesut zastarele trdne tvorbe in začet znova, na novih temeljih

in to sesuvanje ima ravno tako pomembno funkcijo, kot sestavljanje, se mi zdi no... dens je nov dan... pegla, miza, cunje... potenje .... pa muska, ki vse polepša, pa vi, ki štekate in ki se odpirate, vsak na svoj način

[Mihela]

 

 

 

 

Če jaz sebe vprašam, kaj meni polni življenje?

Spoznavanje drugih krajev, drugih ljudi... druženje z ljudmi, ki so mi blizu... ustvarjanje titega, kar znaš, kar ti leži.. spoznavanje samega sebe - najtežje je delo na sebi!!!!, pa tudi pogled na prelepo pokranjino, lepa glasba, .. mah ne vem, to mi zdaj pade na pamet.. valjda, tudi otroci, ko kaj modrega povedo, ko se stisnejo k tebi - a se zavedam, da si jih ne smem prisvajat in jim psutit njihovo pot... morda to ,da jim pomagam odkrivati stvari, življenje... jih opazujem, kako si oblikujeta svoje poglede.. probam bit pravična, probam čim manj svojega pogleda vrinit v njune...

 

komaj čakam, da grem obiskat mojo babio v dom - če bi lahko, bi jo odpeljala nazaj v njeno rodno hišo in ivela nekaj let samo za to, da bi skrbela zanjo , ...

 

 

 

 

lepo napisano... odprto srce je tisto, ki išče lepoto in radost v najrazličnejših stvareh in ne dvomim, da je največ radosti v skrbi za druge, v samopozabi... a ti razumeš, razumeš, da gre pr meni zdej sam za trenutek krize... in znotrej te krize je mal več sebičnosti... vendar je pomembna... da lahko naredimo korak napre... hvala

[Mihela]

ja, tenx.

 

 

V tem trenutku pa si želim predvsem morje, mir, tišino in samoto, nekaj zraka in odprtega prostora, ne tolk potovanja, prometa, vrveža in mase ljudi.

 

 

tudi jaz hrepenim po podobnem... no morje ni nujno ( čeprav sem včeraj na vprašaj me skori začutla kako fajn se je flikt vanj), lahko je gozd... ma za nekej časa mal samote, miru in tišine... to pa ja

[gold]

Dame, pa kaj je z vami narobe ? A veste kje je problem ? Problem je rutina, katera se ponavlja dneve, mesece, leta, vedno isti vzorci, iste navade, isti ljudje.

Res potem postane vse skupaj ena sama monotonost. Premalo si upate, tukaj tiči odgovor. Pojdite na sveži zrak, nekam daleč, pa čeprav samo za en dan. Malo med druge ljudi, pogledat kako so oni srečni ali nesrečni. Mogoče se najde kak sogovornik, da mu izpraznete dušo, doma vas noče nihče poslušat, nihče prisluhnit, za domače je itak vse enak ringlšpil.

Pa eno novo frizuro, pa petke, malo se naredite izzivalne, boste videle, kako vam to dvigne samozavest, ne glede na vašo postavo. Malo igrajte skritega klovna, ki se mu malo jebe za druge, vam bo postajal svet bol svež, zanimiv, poželjiv....

Pa glavo pokonci, bodite kakor petelin, ki ima pod nadzorom celo jato kokoši.

Sonce in narava, sta najboljši balzam za dušo, luna ne sme biti izgovor za tiščanje v duši, saj ste močnejše od lune, samo zavedate se ne tega.

Ajde v akcijo, pa da vas slišim čez nekaj dni govorit, kak se fajn počutite, kako vam srce igra na polno,......

[Marsa]

..

Pa eno novo frizuro, pa petke, malo se naredite izzivalne, boste videle, kako vam to dvigne samozavest...

Itak. Pridemo mal šetkat na rivo v Piran al pa Portorož.

(novo frizuro že mamo )

[viyola]

Dobra ideja, Gold..

V tejle vročini se mi ne da pričkat, ali Bog obstaja ali ne, luna naj ostane tam, kjer je,

če se mi preveč približa..sem jaz kriva?..Samo zadnje dni se mi tako preveč čveka..

saj koneckoncev, vse je duhovno, drugače ne more bit..tud visoke petke pa babji čvek..

Bi šla na sprehod, pa se mi še pes izogiba..zgleda, se mu ne da.

[Mihela]

Pa smo spet tam... na površju... in se zadovoljujemo s površnimi nadomestki...

Verjetno je to tudi zanimivo....

 

in za nekaj časa preusmeri pogled stran in nam ni treba videti stvari take kot so... in lahko mal odmislimo... in mal zaigramo... in mal dodamo svoji maski...

 

 

Gold lušna in površinska rešitev zadev... mehanik za žensko dušo x:Dx luškano... kaj pa, če je nek globli smisel vsemu in je moč to naše življenje uporabiti še za kej druzga ne le za iskanje dobrega počutja...

 

kdo bi vedu

 

jaz sem včeri, pa tudi že prej delila z vami slabosti, slabe trenutke z enim samim motivom, da povem vsem tistim, ki niso le perle in sploh okej... da niso edini... in da je življenje marsikaj in da se v njem z marsičim srečamo...

 

nardila vse, kar je blo za narediti, zdej pa se bom cartala, igrala in brala s svojimi dragimi...

[Silvija]

ja, tenx.

jaz pa tebi eno selitev.

hec.

ja, ponavadi ko želimo drugim dobro in jim hočemo nekaj zanje dobrega priporoćiti, priporočamo tisto, kar je nam tisto D.

Ko si v podnajemu, si ne moreš privoščit potovanj, ker to pomeni, da že plačuješ 10€ dnevno brez stroškov, samo zato, da si nekje. zato je mimo, da te ni, pa to plačuješ.

Tako da ko sem se selila sem, sem imela silne plane (ki so elastično vključevali tudi potovanja), kako se mi bo to glih fajn urajmalo s kakšnim želenim in malo načrtovanim potekom dogodkov, ki pa se niso zgodili, ker so se mi stvari odvile v drugo smer.

 

V tem trenutku pa si želim predvsem morje, mir, tišino in samoto, nekaj zraka in odprtega prostora, ne tolk potovanja, prometa, vrveža in mase ljudi.

 

Meni je pravzaprav dosti vseeno, kje sem.

sem tukaj in povsod in doma in tujec.

 

Hehe Ja valjda, da sem ti priporočala točno tisto, kar je meni v danem trenutku bilo the best . Te čisto štekam glede denarja (pri nas dva študenta), ampak upam, da boš našla kak fajn plac kje na morju, osamljen. Midva na morju že vedno iščeva najbolj samotne plaže. Medtem ko v Barceloni, fijuuuuuuuu....vzdušje, energija, je pa spet neki mamljivega.

 

Gold, imaš čisto prav. Gremo babe na rivo in pol se nekje vsedemo, magari s kakšno cigaro (glej naše fotke ). Matr, kadim ne, sem pa probala. Sem se spomnila, v srednji šoli so se mi režali, ko smo kaj popili, ker sem takrat tudi kadila. V bistvu sem pa samo takrat bila dovolj pogumna, da sem kadila brez inhaliranja, čemur so se sicer posmehnili. Sreča da me kadit nikoli ni vleklo. Itak sem bila do konca srednja šole dovolj "prekajena" s strani staršev

[Marsa]

...

in za nekaj časa preusmeri pogled stran in nam ni treba videti stvari take kot so... in lahko mal odmislimo...

ja, to se je meni zgodilo, ampak v obratno smer.

namreč nisem videla stvari, ki so bile na dlani, ker sem se preveč poglabljala in zaradi dreves izgubila sliko gozda.

skratka, raje sem se slepila in iskala nekakšne abstraktne razlage, namesto da bi situacijo preprosto videla tako kakršna je. se pravi dejstva. to kar je.

 

jaz sem včeri, pa tudi že prej delila z vami slabosti, slabe trenutke

tisočkrat ti hvala, Mihela.

ker mislim da si edina v LNF dnevniku, ki je kdajkoli to storila.

 

Hehe Ja valjda, da sem ti priporočala točno tisto, kar je meni v danem trenutku bilo the best . Te čisto štekam glede denarja (pri nas dva študenta), ampak upam, da boš našla kak fajn plac kje na morju, osamljen. Midva na morju že vedno iščeva najbolj samotne plaže. Medtem ko v Barceloni, fijuuuuuuuu....vzdušje, energija, je pa spet neki mamljivega.

ja, tenx, če bom šla na morje, upam da bom ubodla dbest plac.

 

Meni v Španiji ni blo tolk všeč, kar se tiče morja, mi je najbolj všeč 'naš Jadranček', kot rečeva s frendo.

 

Mogoče bi šla kdaj v kakšno Grčijo, želim si enkrat končno v Črno goro (samo sem že vse *zamudila*)... v glavnem, 'morsko' mene privlači južna Dalmacija in južneje (ne pa tudi Dubrovniki in takšni plejsi).

 

Gold, imaš čisto prav. Gremo babe na rivo in pol se nekje vsedemo, magari s kakšno cigaro

 

(najbrž pa prej s kakimi čist tenkcanimi dolgimi čikci )

[Mihela]

ja, to se je meni zgodilo, ampak v obratno smer.

namreč nisem videla stvari, ki so bile na dlani, ker sem se preveč poglabljala in zaradi dreves izgubila sliko gozda.

skratka, raje sem se slepila in iskala nekakšne abstraktne razlage, namesto da bi situacijo preprosto videla tako kakršna je. se pravi dejstva. to kar je.

 

 

tisočkrat ti hvala, Mihela.

ker mislim da si edina v LNF dnevniku, ki je kdajkoli to storila.

 

 

 

 

Vem, vem da se da izrabiti za beg marsikaj, tudi duhovnost...poznam vse to...

in vem da nisem edina, kipišee o slabotih in težavah... mi je všeč ta dnevnik tudi za to, ker se ljude odpirajo... zato to berem... zato mi je ljubo.. govorila sem o sebi, zakaj jaz to počnem...

 

 

Nič narobe, če imamo drugačne prioritete, drugačne poglede in drugačne želje. To je lih lepa stvar tega življenje. Mejte se fino s cigarami ali brez

[viyola]

Glavo pokonci, Mihela..nikoli ni tako slabo, da nebi moglo it še slabše..ali tako dobro, da nebi moglo bit boljše..in ravno takile večeri..ko se soočaš sam s seboj..te delajo posebnega..občutljivega za stisko drugih..pa začneš videti stvari in ljudi drugačne..bolj jih vidiš,ali čutiš.. tudi drugače..Drugim je težko priznat, se odpret..in pokazat, da si človek.da si ranljiv,da se ti včasih zdi vse tako brezveze brezupno..in, ja..duhovnost je lahko beg..ampak, skozi duhovnost lahko prideš do razumevanja sebe, zakaj se ti dogaja, kar se ti..kaj je tisto, kar v življenju ni izpolnjeno, pa boli..

[gold]

Duhovnost te v depresiji lahko samo še dodatno uspava. Za duhovnost moraš biti buden, da pa to dosežeš, pa rabiš malo osvežene spremembe.

Vse nam je nek izziv, a nas ustalljene navade prav oddaljujejo od vsega novega.

Včasih je dobro biti kot majhen otrok, ki se ne ozira na druge in prav išče pozornost na način, ki je vznemirljiv. Pogovor in analize za nazaj, pokažejo veliko skritih trikov, kateri so nam lahko popolnoma nov odriv za naprej.

Za začetek bo dovolj mrzel tuš in potem kava, da nas vse skupaj prebudi za novo in svežo pot.